Paralizirani moški lahko ponovno hodi z možganskimi vsadki

40-letnemu Nizozemcu, Gertu-Janu Oskamu se je pred 12 leti življenje obrnilo na glavo. V hudi kolesarski nesreči je utrpel velike poškodbe, ki so mu pustile trajne posledice. Hoja, ki je za večino ljudi samoumevna, zanj to več ni bila. Ostal je namreč povsem paraliziran. 

Inovativen razvoj, s katerim so Oskamu omogočili hojo, so vodili švicarski raziskovalci. Profesorica in nevrokirurginja Jocelyne Bloch z Univerze v Lausanni, ki je izvedla občutljivo in težko operacijo vstavitve vsadkov, je poudarila, da je ta nova tehnika še vedno v fazi osnovnih raziskav in da je še mnogo let oddaljena od tega, da bi bila na voljo vsem paraliziranim bolnikom, je pojasnila za BBC. 

"Pomembna stvar za nas ni samo znanstveno preskušanje, ampak sčasoma omogočiti večji dostop več ljudem s poškodbo hrbtenjače, ki so od zdravnikov navajeni slišati, da se morajo navaditi na dejstvo, da ne bodo nikoli več hodili," je dejala.

Oskam pa je zdaj popolnoma drugi človek, po dolgem času se namreč lahko sprehaja. "Počutim se kot malček, ki se ponovno uči hoditi," je za BBC povedal. Zdaj lahko tudi stoji in hodi po stopnicah. "Pot je bila dolga, a zdaj lahko vstanem in grem s prijateljem na pivo. To je luksuz, ki se ga veliko ljudi ne zaveda."

"Čeprav je treba te tehnologije še veliko izboljšati, je to še en vznemirljiv korak pri načrtu za nevrotehnologijo in njeni vlogi pri ponovni vzpostavitvi funkcije in neodvisnosti za ljudi s poškodbo hrbtenjače," je pojasnil izvršni direktor britanske dobrodelne organizacije Spinal Research, Harvey Sihota.

Zahtevna in dolgotrajna operacija

Operacija, s katero je bilo Oskamu povrnjena sposobnost gibanja, je bila izvedena julija 2021. Nevrokirurginja Blochova je na vsaki strani njegove lobanje izrezala dve okrogli luknji s premerom 5 centimetrov nad predeli možganov, ki sodelujejo pri nadzoru gibanja. Nato je vstavila dva vsadka v obliki diska, ki brezžično prenašata možganske signale na dva senzorja, pritrjena na čelado na njegovi glavi.

Švicarska ekipa je razvila algoritem, ki te signale prevaja v navodila za premikanje mišic nog in stopal prek drugega vsadka, vstavljenega okoli Oskamove hrbtenjače, ki ga je nevrokirurginja pritrdila na živčne končiče, povezane s hojo.

Zdravniki, ki so ga na poti okrevanja venomer spremljali, so ugotovili, da je po nekaj tednih usposabljanja lahko stal in hodil s pomočjo hodulje. Po besedah profesorja Grégoira Courtina z École Polytechnique Fédérale v Lozani, ki je vodil projekt, je njegovo gibanje počasno, vendar gladko.

"Videti ga, kako naravno hodi, je zelo ganljivo," je dejal. "To je paradigmatski premik v primerjavi s tem, kar je bilo na voljo prej."

Možganski vsadki so nadgradnja prejšnjega dela profesorja Courtina, ko so za povrnitev gibanja uporabljali le hrbtenični vsadek. Hrbtenični vsadek je okrepil šibke signale iz možganov do poškodovanega dela hrbtenice, dodatno pa so ga okrepili vnaprej programirani signali iz računalnika.

Sicer pa Oskam ni prvi pacient, ki mu je uspel tako pomemben preboj. David M'zee je leta 2018 bil prvi pacient, ki mu je hrbtenični vsadek pomagal do te mere, da je lahko s svojo ženo spočel otroka, kar prej ni bilo mogoče. Lani je Michael Roccati postal prva oseba s popolnoma prekinjeno hrbtenjačo, ki je zaradi te tehnologije začela hoditi. Obema je tehnologija močno pripomogla v vsakdanjem življenju, vendar je njuna hoja vnaprej programirana in je videti zelo robotska. Poleg tega morata svoje gibe usklajevati z računalnikom.

Gert-Jan je imel pred možganskimi vsadki le hrbtenični vsadek. Pravi, da ima zdaj veliko boljši nadzor. "Prej sem imel občutek, da me nadzoruje sistem, zdaj pa ga nadzorujem jaz."

Vendar niti prejšnjega niti novega sistema ni mogoče uporabljati stalno. So namreč okorni in še vedno v poskusni fazi. Namesto tega jih bolniki uporabljajo približno eno uro nekajkrat na teden kot del okrevanja. S hojo trenirajo svoje mišice, po izklopu sistema pa se jim je povrnila določena stopnja gibanja, kar kaže, da se poškodovani živci morda obnavljajo.