Pred pohodom, ki se je začel v budimpeštanskem mestnem parku, je organizatorica pohoda Jojo Majercsik dejala, da zakoni, sprejeti leta 2021, sicer nimajo takojšnjih učinkov, vendar se zdaj vse pogosteje uporabljajo za zatiranje skupnosti LGBTQ+.
"Zdaj lahko vidite, kako se pred dvema letoma sprejeti zakon o propagandi uporablja v praksi in kako je javni diskurz postal bolj srdit," je dejal Majercsikova. "Zdaj je očitno, kako poskušajo omejiti pravice LGBTQ oseb v medijskem svetu, v svetu filmov in knjig."
Majercsikova je še opozorila na številne nedavne primere omejevanja medijskih vsebin, ki prikazujejo osebe LGBTQ+. Ta teden je bila nacionalna knjigarna kaznovana z globo približno 32.000 evrov, ker je priljubljeni grafični roman LGBTQ+ umestila v oddelek mladinske literature in ker ga ni dala v zaprto embalažo, kot zahteva zakon.
Poleg tega je madžarski medijski organ 30-sekundni animirani videoposnetek kampanje, ki ga je pripravil Budapest Pride - v njem se dva ženska lika srečata in dotakneta čel - označil za neprimernega za občinstvo, mlajše od 18 let, zato se lahko predvaja le med 22.00 in 5.00 uro zjutraj.
Zaradi takšnih politik, ki jih je sprejela vladajoča stranka predsednika vlade Viktorja Orbána, so skupine za pravice opozorile, da se pravice spolnih manjšin v tej srednjeevropski državi hitro zmanjšujejo. Orbanova vlada se predstavlja kot zagovornica tradicionalnih družinskih vrednot in branilka krščanske civilizacije pred tem, kar imenuje "spolna norost". Večkrat so dejali, da so zakoni namenjeni zaščiti otrok pred "spolno propagando".
Toda nekateri Madžari menijo, da gre za namerne poskuse stigmatizacije skupnosti LGBTQ+ zaradi političnih koristi.
David Vig, direktor Amnesty International Madžarska, je dejal, da v nasprotju z nekaterimi državami v Zahodni Evropi in Severni Ameriki, kjer so dogodki ponosa praznovanje zgodovine in kulture LGBTQ+, budimpeštanski shod pomeni protest proti vse večjemu kršenju pravic lezbijk, gejev, biseksualcev in transseksualcev.
"V nasprotju s pohodi ponosa v bolj srečnih državah sveta je to resnično demonstracija za človekove pravice," je za agencijo Associated Press povedal Vig. "To je za družbeno sprejemanje in za enake pravice, saj na Madžarskem te niso zagotovljene. Na številnih področjih javnega življenja smo drugorazredni državljani."
Vig je opisal konflikt, ki je nastal ta teden, potem ko je Amnesty International Madžarska ob praznovanju meseca ponosa pobarvala mestno klop v mavrične barve. Skupina nogometnih navijačev, pripadnikov bele nadvlade, je klop večkrat poškodovala, v njeni bližini pa so bili s spreji narisani slogani proti pripadnikom LGBTQ+.
"To je resnično jasno politično sporočilo, da se skupnosti LGBTQ+ v državi prepreči, da bi prišla v javne prostore in pokazala, kdo smo," je dejal Vig.