Papež v encikliki obsodil 'ekstremistični, zamerljivi in agresivni nacionalizem'

Enciklika je papeževo pismo o verskih in moralnih vprašanjih, namenjeno škofom in vernikom vsega sveta. To je Frančiškova tretja takšna enciklika in govori o bratstvu in prijateljstvu.

Papež je v tokratnem pismu med drugim poudaril, da bi k premisleku o svetovnih prioritetah morala spodbuditi tudi pandemija novega koronavirusa. "Ko bo ta zdravstvena kriza minila, bi bilo najslabše, če bi še globlje zabredli v mrzlično potrošništvo in v nove oblike sebične želje po samoohranitvi," je navedel.

Papež obžaluje, da so pretiravanja, skrajnosti in polarizacija marsikje postali orodje političnega boja. K nižanju standardov javne razprave pa po njegovem mnenju prispevajo tudi družbena omrežja. V računalnikih in mobilnih napravah je nasilje v družbi našlo prostor za nadaljnje širjenje, je opomnil 83-letni papež.

Stvari, ki jih še nekaj let nazaj ni mogel izreči nihče, ne da bi pri tem tvegal, da bo izgubil spoštovanje v družbi, lahko zdaj nekultivirano in nekaznovano izrekajo celo nekatere politične osebnosti, je opozoril. Politike je zato pozval, naj jih manj skrbijo rezultati javnomnenjskih raziskav in naj ne uporabljajo marketinških tehnik, katerih cilj je diskreditacija drugih.

Obenem je papež Frančišek predlagal preusmeritev vojaških izdatkov v svetovni sklad, s pomočjo katerega bi končno lahko odpravili lakoto in spodbudili razvoj v najbolj obubožanih državah sveta. Ponovil je tudi kritiko današnje potrošniške kulture, ki najšibkejše potiska na obrobje in se nasploh preveč osredotoča na porabništvo, iskanje dobička in sebičnost.

Papež Frančišek, sicer sin italijanskih priseljencev v Argentino in glasen zagovornik pravic migrantov, je ostro obsodil še politiko zaprtih meja. Kot je poudaril, ozemlje vsake države pripada tudi tujcu, zato mu ne bi smeli odreči gostoljubja. Ljudi je pozval, naj opustijo strah pred migranti, da ne bi ta prerasel v nestrpnost, zaprtost in nemara celo nezavedni rasizem.

Kristjane je posebej pozval, naj svojo vero kažejo z dejanji. "Samo vera v Boga in čaščenje nista dovolj za življenje na način, ki je Bogu všeč," je pripomnil.

Enciklika je tokrat izšla na praznik sv. Frančiška, srednjeveškega meniha, znanega po zaobljubi o življenju v skromnosti, ljubezni do narave in zavračanju nasilja. Frančišek je prvi papež, ki si je nadel svetnikovo ime, v soboto pa je odpotoval v rojstni kraj svojega soimenjaka Assisi in tam pred objavo tudi uradno podpisal dokument.

Med ljudmi, ki so navdihnili njegovo delo, je papež izpostavil vodjo egiptovskih sunitov, velikega šejka kairske univerze Al Azhar, Ahmeda al Tajeba, s katerim je februarja lani podpisal dogovor o krepitvi medverskega dialoga. Ob njem pa je navedel še Martina Luthra Kinga, Desmonda Tutuja, Mahatmo Gandhija in puščavnika Charlesa de Foucaulda, ki velja za pionirja medverskega dialoga.