Papež Pij XII. je zelo zgodaj vedel za nacistične 'tovarne smrti'

Porumenelo, natipkano pismo, ki je bilo v nedeljo objavljeno v italijanskem Corriere della Sera, je zelo pomembno, ker ga je odkril hišni vatikanski arhivar in ga objavil po odobritvi uradnikov Svetega sedeža, piše CNN.

Pismo z datumom 14. december 1942 je napisal pater Lother Koenig, jezuit, ki je sodeloval v protinacističnem odporu v Nemčiji, naslovil pa ga je na papeževega osebnega tajnika v Vatikanu, očeta Roberta Leiberja, prav tako Nemca.

Vatikanski arhivar Giovanni Coco je za Corriere della Sera povedal, da je pismo zelo pomembno in da gre za "edinstven primer", saj kaže, da je Vatikan imel informacije o "tovarnah smrti". V pismu Koenig sporoči Leiberju, da so viri potrdili, da je bilo v "SS pečeh" taborišča Belzec pri Ravi-Ruski, na današnjem ozemlju Ukrajine, sežganih okrog 6000 Poljakov in Judov.

"Pomembnost tega dokumenta izhaja iz dejstva, da smo zdaj prepričani, da je katoliška cerkev v Nemčiji poslala Piju XII. natančne in podrobne novice o zločinih, ki so bili storjeni nad Judi," je za časnik povedal Coco. Na vprašanje novinarja časnika, ali pismo kaže, da je Pij vedel, je Coco odgovoril: "Da in ne samo od takrat."

Naključno razvrščeni dokumenti

Pismo omenja dve drugi nacistični taborišči – Auschwitz in Dachau – in namiguje, da so med Koenigom in Leiberjem obstajala še druga pisma, ki jih še niso našli. 

Pijevi zagovorniki sicer pravijo, da je v zakulisju pomagal Judom in ni spregovoril, da ne bi povzročil poslabšanja položaja rimokatolikov v Evropi, ki so jo okupirali nacisti. Njegovi nasprotniki – nekateri mu pravijo celo 'Hitlerjev papež' – pa menijo, da ni imel poguma, da bi spregovoril o informacijah, ki jih je imel, kljub prošnjam zavezniških sil, ki so se borile proti Nemčiji.

Suzanne Brown-Fleming, direktorica mednarodnih akademskih programov v ameriškem spominskem muzeju holokavsta v Washingtonu, je za Reuters v elektronskem sporočilu povedala, da je objava pokazala, da Vatikan resno jemlje izjavo papeža Frančiška, da se "Cerkev ne boji zgodovine", ko je ta leta 2019 ukazal odpreti vojne arhive.

Pismo je bilo med dokumenti, za katere je Coco dejal, da so jih naključno hranili v vatikanskem državnem sekretariatu in so jih šele pred kratkim predali osrednjemu arhivu, kjer dela.