Papež naj bi odobril porabo milijona evrov za osvoboditev nune

Pričevanje kardinala Angela Becciuja bi lahko izzvalo resne varnostne posledice za Vatikan in Katoliško cerkev, saj je predložil dokaze, da je bil papež očitno pripravljen plačati odkupnino islamističnim militantom. Plačila odkupnin so redko, če sploh kdaj, odobrena, saj bi plačevanje lahko povzročilo nadaljnje ugrabitve. Ni znano koliko, če sploh, vatikanskega denarja je končalo v rokah militantov, poroča The Guardian.

Becciu, ki je bil nekoč eden od Frančiškovih najvišjih svetovalcev in številka dve v vatikanskem državnem sekretariatu, pred vatikanskim sodiščem zaradi varovanja državne in papeške skrivnosti skoraj dve leti ni pričal. V četrtek pa se je vendarle zagovarjal, saj ga je Frančišek oprostil zahteve po zaupnosti.  

Becciu je eden od 10 ljudi, ki so v obsežnem vatikanskem sojenju obtoženi finančne goljufije. Obtožbe so primarno povezane s 350-milijonsko naložbo Svetega sedeža v nepremičnino v Londonu, a so jih razširili še na druga domnevna kazniva dejanja. Tožilci obtožencem očitajo več kaznivih dejanj, saj naj bi Sveti sedež s honorarji, provizijami in slabimi naložbami obrali za milijone.  

Zunanja varnostna svetovalka Cecilia Marogna

Becciu je obtožen poneverbe, zlorabe položaja in prirejanja izjav prič, sam sicer vse zanika. V četrtek je na sodišču med drugim spregovoril o razmerju s Cecilio Marogno, italijansko samozvano obveščevalno specialistko, ki ji prav tako sodijo zaradi poneverbe. Vatikanski tožilci Marognovo obtožujejo poneverbe 500.000 evrov, pri čemer se sklicujejo na bančne evidence njenega slovenskega holdinga, ki kažejo nakazila iz Vatikana za nedoločene humanitarne namene in izdatke z računa za luksuzno blago višjega cenovnega razreda.

Becciu je v četrtek na pričanju dejal, da je Marognovo najel kot zunanjo varnostno svetovalko, navdušilo ga je njeno razumevanje geopolitičnih zadev in zaupanje, ki ga je uživala pri dveh najvišjih uradnikih italijanskih tajnih služb, ki sta jo spremljala na sestanku v Vatikanu.

Redovnico Glorio Cecilio Narvaez so ugrabili februarja 2017

Dodal je, da se je na Marognovo obrnil po pomoč februarja 2017, ko so v Maliju ugrabili kolumbijsko redovnico, sestro Glorio Cecilio Narvaez. Al Kaida, ki je svoj upor financirala prav z ugrabitvami zahodnjakov, jo je ugrabila v islamskem Magrebu. Nato so Vatikanu pošiljali videoposnetke, na katerih je prosila za pomoč.  

Becciu je dejal, da je zadevo prinesel Frančišku in Marognovi, ki naj bi mu za pomoč pri reševanju svetovala sodelovanje z britansko obveščevalno družbo The Inkerman Group. Zatrdil je, da ga je Frančišek pooblastil za nadaljevanje operacije v Inkermanu in mu prepovedal, da bi o tem komur koli kar koli povedal, vključno s šefom vatikanske policije. Frančišek naj bi se namreč bal posledic, ki bi jih te informacije prinesle za varnost in ugled Vatikana, je pripomnil Becciu.

Becciu naj bi se nato z Marognovo srečal z uradniki Inkermana v njihovi pisarni v Londonu sredi januarja 2018. Povedali so jima, da ne morejo zagotoviti, da jim bo uspelo in da bi skupni izdatki lahko dosegli milijon evrov. Marognova je postala ključni posrednik in je tudi prejemala periodična plačila vatikanskega državnega sekretariata za operacijo, je pričal Becciu.

Povedal je še, da je Frančišek vedel za srečanje v Londonu januarja 2018. "Poslušal me je in potrdil mojo namero, da nadaljujem z operacijo," je zagotovil Becciu. Ko sta se naslednjič srečala v Rimu je Becciu papežu povedal še, da bi znesek lahko dosegel milijon evrov, "del za plačilo vzpostavitve mreže stikov in del za učinkovito osvoboditev redovnice".

"Poudaril sem, da te številke ne bi smeli preseči. On je zadevo odobril. Moram reči, da je bil vsak korak te operacije dogovorjen s papežem," je še dodal. Narváezova je bila po več kot štirih letih ujetništva osvobojena oktobra 2021. Kmalu zatem je v Vatikanu spoznala Frančiška.