Papež Frančišek ne izključuje možnosti odstopa

Po šestdnevnem obisku Kanade je 85-letni papež Frančišek dejal, da s potovanji ne more nadaljevati v obsegu kot doslej. Papež ima zadnje mesece težave s kolenom in se je tudi v Kanadi v veliki meri zanašal na pomoč vozička.

Po poročanju britanskega BBC je sicer poudaril, da trenutno namerava nadaljevati s svojim papeškim delom, glede morebitnega odstopa pa bo poslušal Božji glas. "Menjava papeža ni katastrofa, ni tabu," je dejal novinarjem. Frančiškov predhodnik Benedikt XVI. je leta 2013 že odstopil zaradi slabega zdravja. "Pot je odprta – gre za normalno možnost. A do danes nisem potrkal na ta vrata. Nisem čutil potrebe, da bi razmišljal o tej možnosti – s tem pa ne želim reči, da ne bom morda začel razmišljati o njej čez dva dni," je dejal.

Papež je priznal, da je bil obisk v Kanadi zelo intenziven. "Mislim, da ne morem še naprej potovati z enakim ritmom kot doslej, če upoštevam svoja leta in omejitev s kolenom," je dejal. "Moram se bodisi malo zadrževati, da lahko še naprej služim Cerkvi, ali razmisliti o možnosti umika."

Frančišek je med drugim v zadnjih dneh izrazil željo po obisku Ukrajine, a se želi najprej posvetovati z zdravniki.

Ob koncu obiska Kanade obiskal še Inuite na severu države

Papež Frančišek je svoj prvi obisk Kanade, ki ga je začel v ponedeljek, v petek sklenil pri domorodnih Inuitih v prestolnici pokrajine Nunavut Iqaliut na severovzhodu Kanade. Tam se je ponovno opravičil za vse, kar so domorodni otroci Kanade pretrpeli v nekdanjih internatih v upravljanju katoliške cerkve, in prosil za odpuščanje.

Papež je obisk začel v ponedeljek v Edmontonu v Alberti, nadaljeval ga je v Quebecu, sklenil pa v Nunavutu, kjer je več sto zbranih nagovoril z besedo "mamianaq", kar v enem glavnih inuitskih jezikov pomeni "oprostite". Že prej je spregovoril nekaj besed v jezikih domorodnih ljudstev Cree, Blackfoot in Nakota.

Kanadske oblasti so se v 19. stoletju odločile, da je treba Indijance asimilirati, kar so nameravali storiti prek njihovih otrok, ki so jih jemali staršem in pošiljali v oddaljene internate. Katoliška cerkev je vodila 60 odstotkov tovrstnih državnih šol, skozi katere je šlo okrog 150.000 otrok, starih od štirih do 16 let. V času šolanja jih je iz različnih razlogov, kot so bolezni in pomanjkanje, daleč od staršev in svojcev umrlo okrog 6000.

Prihajalo je tudi do spolnih zlorab in papež je to prvič omenil v četrtek Quebecu. Inuiti si že več let prizadevajo za vrnitev duhovnika Johannesa Rivoireja v Kanado, da se sooči z obtožnico spolne zlorabe otrok. Kanada je Frančiška uradno zaprosila, naj se ga izroči.

Pri Inuitih je papež dejal, kako veliko zlo je zlomiti vezi med starši in otroki. Dejal je, da mu je zelo žal in prosi za odpuščanje za zlo, ki so ga storili tisti katoliki, ki so sodelovali pri politiki kulturne asimilacije.

Odzivi na papežev obisk so bili večinoma pozitivni in večina je verjela v iskrenost njegovih opravičil. Nekaj jih zahteva več in niso zadovoljni. Predsednik skupščine prvih narodov Quebeca in Labradorja Ghislain Picard je dejal, da je od vsakega preživelega posebej odvisno, ali je papežev obisk izpolnil njegova pričakovanja.

Priznal, da je šlo za genocid

Škofovska konferenca Kanade je sporočila, da je obisk pomembna prelomnica pri celjenju ran in pomiritvi, papež pa je pozval kanadske škofe, naj še naprej pomagajo preživelim in njihovim družinam pri celjenju ran.

Papež se je pred odhodom na letalo na kratko srečal še z generalno guvernerko Kanade Mary Simon, ki je prva potomka domorodcev na tem položaju. Že v Quebecu je dejal, da so ga zgodbe domorodnih Kanadčanov med obiskom obogatile in bodo za vedno ostale z njim.

Na povratnem letu v Rim je nato papež glede dogajanja v internatih za domorodne prebivalce dejal, da je šlo za genocid. "Res je. To je genocid," je dejal novinarjem in se s tem odzval na nekatere kritike v vrstah kanadskih staroselcev, ker ravnanja v šolah ni označil za kulturni genocid.

Takšno oznako je namreč dogajanju pripisala državna komisija za resnico in spravo, ki se je ukvarjala z več desetletji trajajočimi zlorabami in nasiljem v internatih. "Drži, da nisem uporabil te besede, sem pa opisal genocid in prosil sem za odpuščanje," je dejal Frančišek. "Odvzem otrok, spreminjanje kulture, mentalitete, tradicij, rase, recimo kar celotne kulture," je naštel in dodal, da je oznaka za to genocid.

V kanadsko provinco Alberta je papež Frančišek pripotoval v nedeljo, naslednji dan se je v Edmontonu srečal s predstavniki Indijancev in Inuitov s severa države, kjer je tudi končal obisk. V Alberti se je prvič opravičil na kraju, kjer je nekoč stala ena od omenjenih šol, v Edmontonu pa je imel veliko mašo na prostem.

Obiskal je tudi romarsko središče Lac Ste. Anne, v sredo je odletel v provinco Quebec, kjer se je srečal s predstavniki države in imel javni nagovor, v četrtek je imel mašo v nacionalnem svetišču Sainte Anne de Beaupre, zvečer pa še večernice s škofi, duhovniki, diakoni, semeniščniki in pastoralnimi delavci v katedrali-baziliki Notre Dame de Quebec.

V petek zjutraj se je v rezidenci nadškofa srečal še z jezuiti in delegacijo Indijancev iz vzhodne Kanade, nato pa je odletel v Nunavut.