Papež bo umestil 21 novih kardinalov, tudi argentinskega nadškofa slovenskih korenin

To bo že deseti konzistorij v pontifikatu papeža Frančiška, z njim pa se bo kardinalski zbor povečal na 253 kardinalov. Med njimi bo 140 kardinalov elektorjev, torej tistih, ki lahko v primeru odstopa ali smrti papeža na konklavi volijo njegovega naslednika. 87-letni papež zaradi vse slabšega zdravja ne izključuje možnosti upokojitve, za kar se je odločil že njegov predhodnik Benedikt XVI.

V skladu s tradicijo bodo prihodnji kardinali pokleknili pred papežem, da prejmejo svoj škrlatni biret, značilno pokrivalo, in kardinalski prstan. Pozneje bo lahko javnost pozdravila t. i. nove prince Cerkve. V nedeljo bodo novi kardinali s papežem somaševali pri maši ob prazniku brezmadežnega spočetja device Marije v Baziliki sv. Petra v Vatikanu.

Novi kardinali prihajajo z vsega sveta, kar po papeževih besedah odraža univerzalnost Cerkve. Kot v preteklih letih se je Frančišek tudi tokrat odločil v kardinalski zbor vključiti večinoma škofe in nadškofe iz neevropskih držav, med drugim iz Indonezije, Japonske, Irana in Alžirije. Papež lahko za vključitev v kardinalski zbor izbere katerega koli posvečenega duhovnika.

Za eno najbolj odmevnih novih imen v kardinalskem zboru velja vodja Ukrajinske grškokatoliške cerkve, 44-letni Ukrajinec Mikola Bičok, ki bo tudi najmlajši od vseh kardinalov. Je na seznamu kardinalov iz Oceanije, saj je duhovnik grškokatoliške cerkve svetih Petra in Pavla v Melbournu v Avstraliji. Novi kardinal bo tudi beograjski nadškof Laszlo Nemet. Poleg najmlajšega bo kardinalski zbor v soboto dobil tudi najstarejšega člana, 99-letnega nekdanjega prelata Suverenega malteškega viteškega reda, Italijana Angela Acerbija.

Četrti kardinal slovenskega rodu v zgodovini

Med 21 novimi kardinali oziroma princi Cerkve je tudi Vinko oziroma Vicente Bokalič Iglič, ki vodi argentinsko nadškofijo Santiago del Estero. Rodil se je leta 1952 v Buenos Airesu, oba njegova starša pa sta se rodila v Sloveniji. Leta 1970 je vstopil k lazaristom, osem let zatem je bil posvečen v duhovnika.

Leta 2010 je bil Bokalič Iglič imenovan za pomožnega škofa v Buenos Airesu, papež Frančišek pa ga je leta 2013 imenoval za voditelja škofije Santiago del Estero v severozahodnem delu osrednje Argentine. Letos je omenjeno škofijo papež povzdignil v nadškofijo in Bokaliča Igliča imenoval za njenega prvega nadškofa in primasa Argentine.

Vinko Bokalič Iglič bo četrti kardinal slovenskega rodu. Prvi je bil knezoškof Ljubljane, nadškof in metropolit Gorice Jakob Missia, ki je bil umeščen leta 1899. Nadškof Toronta Alojzij Ambrožič je bil za kardinala imenovan leta 1998, od leta 2006 pa je član kardinalskega zbora nadškof in metropolit Franc Rode. 90-letni Rode zaradi svoje starosti ni več kardinal elektor.

Konzistorij bo potekal pred začetkom jubilejnega leta upanja 2025 in po koncu drugega zasedanja sinode o sinodalnosti v Vatikanu.