Evropski poslanci bi odločneje ukrepali proti davčnim utajam

V Evropskem parlamentu v Strasbourgu je v sredo potekala razprava o spornih finančnih poslih svetovnih voditeljev in politikov v davčnih oazah, ki jih je pred dnevi v okviru obsežnega novinarskega projekta razkrila objava t. i. Pandorinih dokumentov.  

Poslanci so bili kritični tako do Evropske komisije, ki jo je zastopal evropski komisar za gospodarstvo Paolo Gentiloni, kot tudi Sveta zaradi nezadostnega ukrepanja in pomanjkanja politične volje. Na račun Sveta, v imenu katerega je poslance nagovoril zunanji minister Anže Logar, so leteli ostri očitki predvsem zaradi neučinkovitega evropskega črnega seznama davčnih oaz, na katerem ni držav, ki jih Pandorini dokumenti omenjajo.

Pri tem so se obregnili tudi ob odločitev, ki so jo dan prej sprejeli finančni ministri EU, da se z že tako kratkega seznama umaknejo še tri države.

Tisti, ki bi se morali boriti proti davčnim utajam, se sami izogibajo davkom, je bilo slišati. "Vidimo priviligirane, ki kradejo denar pred našimi očmi, pa se nič ne zgodi," je dejala poslanka levice Manon Aubry.

"Kaj imajo skupnega Tony Blair, vodja Camorre in Pep Guardiola? Po Pandorinih dokumentih sodeč uporabljajo navidezna podjetja, da se izognejo plačilu davka," je ponazoril Luis Garicano iz liberalcev (Renew).

Več poslancev je izpostavilo, da to ni prvo razkritje te vrste in so podobne razprave v Evropskem parlamentu že potekale, a se ni nič spremenilo. Pozvali so k odločnejšemu ukrepanju in boljši davčni preglednosti. V razpravi je bil večkrat omenjen tudi češki premier Andrej Babiš, katerega ime se je prav tako pojavilo v Pandorinih dokumentih.

Nova razkritja kljub obstoječemu zakonodajnemu okvirju

"V EU imamo zakonodajni okvir z nekaterimi najvišjimi standardi glede davčne preglednosti in boja proti pranju denarja na svetu. Zakaj torej kljub vsemu, kar je bilo narejeno, še vedno imamo razkritja, kot so Pandorini dokumenti?" se je v svojem nagovoru vprašal Gentiloni.

Med razlogi je navedel, da države članice nekaterih predlaganih ukrepov niso v celoti uresničile, da bi ti lahko prinesli otipljive rezultate. "Treba se je tudi zavedati, da davčni utajevalci razvijajo nove prakse, da bi se izognili veljavnim ukrepom in so gospodarske dejavnosti mobilnejše ter hitrejše kot kateri koli zakonodajalec na svetu," je pojasnil.

Najnovejša razkritja po njegovem mnenju kažejo, da ne moremo biti zadovoljni in si moramo še naprej prizadevati za okrepitev ukrepov proti davčnim zlorabam.

Evropska komisija pripravlja nove zakonodajne pobude, ki bodo okrepile davčno preglednost in prinesle nove elemente v okviru samodejne izmenjave informacij s ciljem nadaljnje okrepitve boja proti davčnim utajam in izogibanju davkom.

To vključuje tudi zakonodajni predlog, ki ga bo komisija predstavila pred koncem leta in bo obravnaval zlorabo navideznih podjetij (t.i. shell companies) v davčne namene. "Zahvaljujoč Pandorinim dokumentom se zavedamo vloge, ki jo ta podjetja imajo pri davčnih utajah in izogibanju plačila davkov," je dejal komisar in tudi napovedal predstavitev predloga o davčnih stopnjah za multinacionalke.

Logar: Razkritja bi morala biti predlog nadaljnje analize

Logar, ki se je plenarnega zasedanja udeležil v vlogi visokega predstavnika za sodelovanje z Evropskim parlamentom v času slovenskega predsedovanja Svetu EU, je dejal, da bi morala biti nedavna razkritja v povezavi s Pandorinimi dokumenti predmet nadaljnje analize vseh pristojnih ustanov, še zlasti držav članic, da bi ugotovili, ali je do nezakonitih operacij dejansko prišlo.

Ta razkritja znova kažejo, kako pomembna so stalna prizadevanja na področju boja proti davčnim utajam in izogibanju davkom. Evropska unija bo še naprej odločno podpirala delo na tem področju. Izmenjava informacij med državami članicami EU kot tudi s tretjimi državami je ključna, je še dejal Logar.