Organizacija Oxfam običajno svoje poročilo o neenakosti v svetu razkrije na začetku srečanja Svetovnega gospodarskega foruma v Davosu, ki pa bo že drugo leto zapored, tokrat zaradi širjenja bolj nalezljive različice novega koronavirusa, potekalo preko preko spleta. Tokrat bodo voditelji držav, ekonomisti, aktivisti in slavne osebnosti razpravljali o nadaljnji poti v luči pandemije, pravičnosti razdeljevanja cepiv in energetiki.
Danny Sriskandarajah, izvršni direktor Oxfama, je ob predčasni predstavitvi poročila dejal, da je dobrodelna organizacija poročilo vsako leto načrtovala tako, da je sovpadalo z Davosom in tako pritegnilo pozornost gospodarske, poslovne in politične elite. To, kar se letos dogaja, pa je onkraj vseh dosedanjih analiz, je dodal. "Med to pandemijo skoraj vsak dan nekdo postane nov milijarder, medtem ko je 99 odstotkov svetovnega prebivalstva v slabšem gospodarskem položaju kot pred koronavirusno krizo. Predvsem zaradi ukrepov za zajezitev širjenja novega koronavirusa, omejene mednarodne trgovine, manj je tudi mednarodnega turizma. Epidemija je tako v revščino pahnila še 160 milijonov ljudi."
"Nekaj je izjemno narobe z našim gospodarskim sistemom," je še dodal.
Po podatkih Forbesa, ki jih povzema tudi dobrodelna organizacija, si na lestvici 10 najbogatejših ljudi na svetu sledijo: Elon Musk, Jeff Bezos, Bernard Arnault in družina, Bill Gates, Larry Ellison, Larry Page, Sergey Brin, Mark Zuckerberg, Steve Ballmer in Warren Buffet.
Njihovo skupno bogastvo je s 700 milijard dolarjev (okoli 613 milijard evrov) naraslo na 1,5 bilijona dolarjev (okoli 1,3 bilijona evrov). Razlike so sicer tudi med najbogatejšimi. Medtem ko je premoženje Muska zraslo za več kot 1000 odstotkov, se je Gatesovo povečalo za skromnejših 30 odstotkov.
Na drugi strani pa se svet utaplja v vedno večji revščini. V poročilu so zapisali tudi, da zaradi pomanjkanja dostopa do zdravstvene oskrbe, lakote, nasilja in podnebnih sprememb vsake štiri sekunde na svetu umre en človek.
Poročilo med drugim pravi tudi, da pandemija sili države v razvoju, da zmanjšajo socialne izdatke, medtem ko rastejo državni dolgovi. Enakost spolov so države postavile na stranski tir, saj je trenutno zaposlenih 13 milijonov žensk manj kot leta 2019 in več kot 20 milijonom dekletom grozi, da se nikoli več ne bodo vrnile v šolo. Covid-19 pa je najbolj prizadel tudi etnične manjšine.
"Tudi med svetovno krizo našim nepoštenim gospodarskim sistemom uspeva, da že bogati še bolj bogatijo, vendar pa ne zaščiti najrevnejših," je dejal Sriskandarajah. Dodal je, da imajo politični voditelji zdaj zgodovinsko priložnost, da podprejo drznejše gospodarske strategije, da spremenijo smrtonosno pot, po kateri hodimo.
Predlagal je bolj progresivne davčne režime, s katerim bi premoženje bogatih bolj obdavčili, države pa bi s tem denarjem lahko omogočile kakovostno univerzalno zdravstveno varstvo in prav tako vsem nudile ustrezno socialno zaščito.
Poročilo Oxfama temelji na podatkih iz Forbesove liste milijarderjev in letnega poročila švicarske organizacije Credit Suisse, ki prikazuje porazdelitev svetovnega bogastva vse od leta 2000. Oxfamovo poročilo temelji tudi na podatkih Svetovne banke.
KOMENTARJI (161)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.