Pandemija je razkrila težave ameriškega zdravstvenega sistema

Teksaški Houston je eno od središč izbruha, ki divja po ameriškem sončnem pasu, najbolj južnih zveznih državah od Floride do juga Kalifornije. Tamkajšnje bolnišnice so zasute s skokovitim naraščanjem novih pacientov z boleznijo covid-19, ki jo povzroča koronavirus. Odpovedati so morali nenujne posege, zmanjkuje jim prostih postelj, laboratoriji ne zmorejo opraviti vseh potrebnih testiranj, zato se daljša čas čakanja na rezultate. Zaloge potrebne opreme, posebej zaščitne, kopnijo, oskrba pa se je raztegnila na tedne. Najemajo dodatno osebje, toda z njim komaj nadomeščajo obolele.

Ob vsem kopičenju težav predstavljajo žarek upanja trije meseci izkušenj, ki so si jih zdravniki nabrali ob pomladnem višku pandemije na severovzhodu ZDA. Sedaj znajo nekoliko bolje poskrbeti za najbolj prizadete paciente in jim pogosto ni treba v sapnik vstaviti tub za predihavanje. Prav tako je večina obolelih mlajša in z manj zdravstvenimi težavami pred okužbo, kot so bili v New Yorku, kjer je po uradnih podatkih umrlo več kot 22.000 ljudi. Zaradi vsega tega število mrtvih na jugu za zdaj še ni sledilo hitremu širjenju okužb, vsi pa strahoma čakajo, kaj bodo prinesli prihodnji dnevi. "Če bomo priča premika v starosti pacientov, ker bodo mladi okužbo prenesli na starejše, potem bomo bolj podobni prejšnjemu valu," je opozoril dr. Marc Boom, ki vodi sistem zasebnih bolnišnic Methodist.

Neenakost tudi v bolnišnicah

Newyorški zdravniki so postali vir znanja in izkušenj za celotne Združene države Amerike. Dr. Sylvie de Souza, ki vodi urgenco v bolnišnici Brooklyn Hospital Center, dobiva skrb vzbujajoča sporočila kolegov, "na nek način me vračajo na konec marca, kot da na novo preživljam tiste čase". Pred dnevi je na plan prišla še ena podoba takratne pandemije v New Yorku, razlika med oskrbo za premožne in revne. Slednji so se v revnejših četrtih mesta za življenja borili v javnih bolnišnicah s premalo osebja in ne ravno vrhunsko opremo, zgodbe zgaranega in obupanega medicinskega osebja so prihajale iz takšnih ustanov. V zasebnih medicinskih centrih na Manhattnu niso imeli takšnih težav.

Časnik New York Times je opravil poglobljeno analizo, kako različna je bila oskrba, za zdaj pa še ni mogoče ugotoviti, koliko je to prizadelo paciente, saj pandemija še vedno traja. Prav tako strokovnjaki ne želijo kritizirati bolnišnic, saj se je osebje povsod trudilo do skrajnega roba svojih zmogljivosti. Kljub temu podatki o smrtnih primerih že nakazujejo, da je bilo morda za preživetje pomembno tudi to, kje je potekalo zdravljenje.

Na vrhuncu pandemije v aprilu je bila smrtnost pacientov v nekaterih javnih bolnišnicah trikrat višja kot v medicinskih centrih v najbogatejših delih mesta. Razlog za to naj bi bila ne samo pomanjkanje osebja in slabša oprema, pač pa tudi precej težji dostop do poskusnih zdravil in najbolj naprednih postopkov zdravljenja. "Če bi imeli dovolj ljudi in primerno opremo, bi lahko rešili precej več življenj," je bil jasen dr. Alexander Andreev, predstavnik sindikata v univerzitetni bolnišnici Brookdale.

Neenakost ni prišla z virusom, ampak je že dolgo vgrajena globoko v mrežo mestnih bolnišnic, pandemija je le razgalila in poudarila takšno delitev. Na Manhattnu je nekaj najboljših zdravstvenih ustanov v svetovnem merilu, pretežno skrbijo za obolele z dragimi zasebnimi zavarovanji. Drugi mestni okraji imajo mrežo, skrpano iz učnih, javnih in manjših neodvisnih bolnišnic, v njih je veliko pacientov z državnimi zdravstvenimi zavarovanji za revne in starejše, ali pa brez njih.

Zdravje kot posel 

Pandemija je pokazala tudi težave, ki jih prinaša zdravstveni sistem, organiziran kot donosen posel. Bolnišnice so morale odpovedati nenujne posege, ki prinašajo denar, predvsem vse operacije. Zdravljenje covida-19 pa večinoma pomeni izgubo, saj je za oskrbo pacientov potrebno zelo veliko zaščitne opreme, ki jo je treba nato uničiti kot zelo nevaren material, predelati je treba prostore, osebje pa opravlja veliko število nadur. Zaradi tega jih je pandemija potisnila globoko v rdeče številke. "Ostali smo že brez približno 1,6 milijarde dolarjev, na mesec ustvarimo med 300 in 400 milijonov dolarjev izgube," je razmere v sistemu bolnišnic Northwell Health opisal direktor Michael Dowing. Northwell Health je neprofitna zdravstvena mreža in največji ponudnik zdravstvenih storitev v zvezni državi New York ter hkrati njen največji delodajalec z okoli 70.000 zaposlenimi.

S podobnimi razmerami se soočajo po vseh zveznih državah. Zdravstvena mreža EvergreenHealth v predmestjih Seattla na zahodni obali, kjer so se prvi soočili s covidom-19, je imela marca 15 milijonov dolarjev izgube, pa gre praktično le za dve bolnišnici. V zvezni državi Michigan so tako podeželske kot mestne zdravstvene ustanove praktično čez noč ostale brez 60 odstotkov prihodkov. Po oceni ameriškega združenja bolnišnic bodo te letos skupaj pridelale za dobrih 323 milijard dolarjev izgube. To pomeni, da bodo tiste, ki se ne soočajo s povečanim številom bolnikov zaradi okužbe s koronavirusom, prisiljene odpuščati zaposlene.

To se je zgodilo v bolnišnici Munson Medical Center v zvezni državi Michigan. Čeprav niso imeli veliko okuženih, pa so tako kot vse druge bolnišnice morali preventivno ustaviti večino nenujnih posegov, kar je osušilo prihodke, zato so del osebja poslali na čakanje. "Nikoli si nisem mislila, da lahko kot medicinska sestra ostaneš brez službe. Nikoli," je za televizijsko postajo CNN dejala Elise Hollenbeck. Za zdaj ne kaže, da se bo kmalu vrnila na delovno mesto. Tudi ko zvezne države opuščajo stroge ukrepe v boju proti pandemiji, čakalnice ostajajo prazne, saj je prevladal strah pred okužbo. "To je naša največja skrb, vemo, da ljudje še vedno imajo srčne napade, pljučnico, vnetje slepiča, a ne prihajajo več v bolnišnico," je na nove razmere opozoril dr. Kevin Hanson, vodja urgence v bolnišnici EvergreenHealth.