Pahor: Slovenija nasprotuje spreminjanju meja, saj mirna sprememba ni mogoča

Slovenski predsednik Borut Pahor se je v Beogradu sestal s srbskim kolegom Aleksandrom Vučićem v okviru priprav na ponedeljkov vrh pobude Brdo-Brioni ob njeni desetletnici. Na skupni novinarski konferenci sta potrdila dobre odnose med državama in podporo širitvi EU na države Zahodnega Balkana.

Na novinarsko vprašanje, ali lahko slovenski predsednik pojasni stališče o nespremenljivosti meja v regiji, je Pahor ponovil nasprotovanje spreminjanju meja, saj mirna sprememba meja ni mogoča. To je označil kot pomembno ne samo za mir in stabilnost v regiji, ampak tudi za EU.

Vučić je ocenil, da gre za najtežje vprašanje, še posebej za države, ki so priznale Kosovo, med katerimi je sicer tudi Slovenija. Ponovil je, da Srbija, ki neodvisnosti Kosova ne priznava, zagovarja izključno načelo nespremenljivosti meja v skladu z odločitvami Združenih narodov.

"Imamo drugačno stališče glede neodvisnosti Kosova. Ko slišim, da ne bo sprememb meja, kot pravi Pahor, brez spopadov, se strinjam," je dejal. Srbija vztraja pri spoštovanju meja držav, potrjenih z odločitvami ZN, in tem, da se te meje ne spreminjajo, je dejal. Boji pa se, da gre pri zagovarjanju nespremenljivosti meja za "licemerje zahodnih sil, ki nimajo načel ali pa jih imajo po potrebi". Pri tem je omenil leto 2008, ko so se, kot je dejal, spreminjale meje Srbije. Takrat je Kosovo razglasilo neodvisnost. Zato je, kot je dodal, posredoval glede deklaracije, ki naj bi jo sprejeli na vrhu Brdo-Brioni: "da nespremenljivosti meja, a v skladu z odločitvami Združenih narodov". Pred tem je sicer v izjavi po pogovorih poudaril, da podpira dialog Beograda in Prištine, saj zamrznjeni konflikti niso dobri in se končujejo "z več sto mrtvimi".

Pahor pa je na skupni novinarski konferenci povedal, da je z današnjim odkritim, iskrenim in prijateljskim pogovorom z Vučićem sklenil ločena srečanja z vsemi voditelji pobude Brdo-Brioni. Posvetovala sta se o elementih deklaracije, ki naj bi jo voditelji sprejeli na ponedeljkovem vrhu. V njej bi zapisali, da je širitev EU na Zahodni Balkan geopolitično vprašanje, da mora širitev potekati hitreje in da mora EU pred očmi imeti celoten prostor Zahodnega Balkana, so sporočili iz urada predsednika republike.

"Imenitno bi bilo, če bodo države Zahodnega Balkana bolj ali manj istočasno stopile v EU," je še dejal Pahor in dodal, da samo tak pristop omogoča mir in stabilnost, kar je v interesu vseh, ne glede na razlike.

Izrazil je tudi iskreno upanje, da bodo na vrhu pobude sprejeli deklaracijo, ki bo EU navdahnila k njeni pospešeni širitvi. Takšno sporočilo bi želel po vrhu pobude v ponedeljek poslati v Bruselj, je dejal.

Pred vrhom se bo Pahor v nedeljo sestal še s hrvaškim predsednikom in sovoditeljem pobude Zoranom Milanovićem.

V okviru priprav na vrh se je Pahor v četrtek sestal tudi s predsednico Kosova Vjoso Osmani, prejšnji teden pa v Podgorici s predsednikom Črne gore Milom Đukanovićem in v Tirani s predsednikom Albanije Ilirjem Meto. Že septembra lani se je sestal s predsednikom Severne Makedonije Stevom Pendarovskim, marca pa z vsemi tremi člani predsedstva Bosne in Hercegovine.