Trenutke groze morilskega pohoda 19-letnika na eni od zagrebških osnovnih šol, ki je Hrvaško in celotno regijo pretresel v petek dopoldan, je zbrala novinarka portala Net.hr Katarina Dimitrijević Hrnjkaš. "Otroci so kričali, eden od naših prvošolčkov je skočil skozi okno, nekateri so se skrili pod klopi, nato pa zbežali," so ji opisovali starši pred šolo.
Sosedje so opisovali, da so otroci, ko marsikdo še sploh ni vedel, kaj se je zgodilo, kričali in "podivjano" hodili po cesti. A ulica je nemudoma priskočila na pomoč. Sosedje so reagirali, vedeli so, da se je zgodilo nekaj izjemno hudega, vedeli so, da morajo pomagati, zbrati otroke. Številni so videli, kako je napadalec odhajal iz šole. "Hodil je hitro, ni pa v paniki bežal," je povedal eden od očividcev.
V zdravstveni ustanovi, kamor se je dopoldan po napadu zatekel 19-letnik in se skušal samopoškodovati, je v petek potekala še ena krizna situacija. Policisti so uspešno posredovali in napadalcu preprečili, da bi si pred aretacijo vzel življenje. Ranjenega so ga prepeljali v bolnišnico, policisti pa so še ure po prijetju napadalca v polni opremi in z neprebojnimi jopiči stali ob ambulanti.
Starši so medtem prihajali po svoje otroke v šolo, ki je bila obdana s policijskimi trakovi. Pripovedovali so, da so nekateri otroci videli popolnoma vse. Videli so, kako je napadalec zabadal osebo, ki je ležala na tleh. Te grozljive prizore je videla tudi deklica, ki je zvečer z mamo odšla v cerkev Svete Trojice v Zagrebu, kjer se je odvila maša za pokojnega prvošolca.
Novinarka opisuje, da se ji je deklica prisrčno nasmehnila, njene temne oči pa da so se za hip zasvetile, a v ozadju ni bilo moč spregledati tudi žalosti. "Mama naju je samo gledala. Ni imela moči, da bi rekla karkoli. Njen pogled je povedal vse. Sporočala je: Bila je tam," opisuje Dimitrijević Hrnjkašova.
Medtem je ob šoli v spomin na tragedijo zagorelo nešteto sveč. Tudi skupina ljudi, ki je bdela ob šoli, je v petek postajala vse večja. Poleg staršev in domačinov so svečke prižigali tudi učitelji in drugi zaposleni na šoli.
"Kot učiteljica moram zdaj priti v razred in naše otroke držati skupaj, jim razložiti, kaj se je zgodilo, čeprav bi najraje odšla. Pretežko je. Kateri učitelj ima moč, da se vrne v razred, kjer je bila ranjena njegova sodelavka? Kdo ima moč, da se vrne v razred, kjer bo ena od klopi ostala prazna?" je novinarki povedala ena od učiteljic na šoli. Ves dan je prejemala sporočila z vprašanji, ali je v redu, ali gre za njeno šolo in za njene otroke. "Niso, ampak to je moja šola in vsi otroci so naši otroci," ji je še vidno utrujena od celotnega dneva povedala.