Blinken odpovedal srečanje z Lavrovom, Zelenski: Razmišljamo o prekinitvi diplomatskih odnosov z Rusijo

Ruski predsednik Vladimir Putin je sinoči po priznanju ljudskih republik Doneck in Lugansk na območji odredil še napotitev ruske vojske za "ohranjanje miru". Zunanjemu ministrstvu je ruski voditelj naročil, naj vzpostavi diplomatske odnose z obema regijama, ki sta sicer po mednarodnem pravu del Ukrajine. Zahodne sile se bojijo, da Putinovo priznanje območij, ki jih držijo uporniki, utira pot ruskim vojakom za uradni vstop na vzhod Ukrajine.

ZDA so zaradi razvoja dogodkov sredi noči naročile evakuacijo preostalih diplomatov iz Ukrajine. Po poročanju nekaterih tujih medijev naj bi bilo to zdaj že na Poljskem. Osebje so v času zaostrovanja napetosti enkrat že preselili, in sicer iz ukrajinskega glavnega mesta Kijev v Lvov. Odločitvi ameriške administracije je sledila Avstralija, ki je svojim diplomatom naročila evakuacijo na Poljsko ter v Romunijo.

Kitajsko veleposlaništvo v Ukrajini medtem kitajske državljane opozarja, naj se izogibajo tveganim območjem ter naj si za skrajni primer pripravijo zaloge hrane in vode. "Trenutno se razmere v vzhodni Ukrajini močno spreminjajo," so zapisali na svoji spletni strani ter svoje državljane v Ukrajini pozvali, naj bodo pozorni na varnostna obvestila.

Ukrajinski predsednik Zelenski pričakuje jasno podporo partnerskih držav

Ukrajinski veleposlanik Sergij Kislica je na zasedanju Varnostnega sveta Putinovo nezakonito in nelegitimno odločitev za priznanje tako imenovanih ljudskih republik Doneck in Lugansk označil za napad na vse članice Združenih narodov. Zagotovil je, da ruska dejanja ne bodo spremenila mednarodno priznanih meja Ukrajine in zahteval umik ruske vojske.

Skliceval se je na sporazum iz Minska, vendar je podobno storil tudi ruski veleposlanik Vasilij Nebenzija, ki je trdil, da Ukrajina bombardira Doneck in Lugansk ter Rusijo, in celo skuša izvajati sabotaže v Rusiji. Ob tem je trdil, da je Ukrajina tista, ki napada Rusijo. Rusija ne bo dovolila prelivanja krvi v Donbasu, zato je Putin tja poslal mirovne sile. Zahodne države je obtožil, da spodbujajo ukrajinsko agresijo.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je po ruski odločitvi dejal, da Ukrajina pričakuje jasno in učinkovito podporo partnerskih držav. "Zdaj bo postalo jasno, kdo je naš pravi prijatelj in partner in kdo želi Rusijo prestrašiti le z besedami. Priznanje neodvisnosti okupiranih območij Donecka in Luganska lahko pomeni enostranski umik iz sporazuma iz Minska," je dejal Zelenski v nagovoru Ukrajincem zgodaj zjutraj v torek.

Zelenski je dejal, da se Ukrajina ne bo odzvala na provokacije, vendar pa se ne bo odpovedala svojemu ozemlju, čeprav sanja le o miru. "Zvesti smo mirni in diplomatski poti, ki ji bomo sledili," je dejal Zelenski. Ob tem je še dejal, da Ukrajina razmišlja o prekinitvi diplomatskih odnosov z Rusijo.

Ukrajina je zaradi ruske poteze zahtevala sklic nujne izredne seje Varnostnega sveta ZN v New Yorku, ki mu februarja predseduje Rusija, ter Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE). Prav tako želi srečanje v okviru Normandijske četverice (Rusija, Ukrajina, Francija, Nemčija). Zelenski je v svojem nagovoru povedal še, da ni nobenega razloga za kaotično obnašanje in nobenega razloga za neprespane noči.

Agencija Reuters poroča, da je Zelenski vpoklical rezerviste, a za zdaj še izključuje splošno mobilizacijo. Po njegovih besedah še vedno iščejo diplomatske poti iz krize, poudaril pa je, da Ukrajina Rusiji ne bi prepustila nobenega ozemlja. Njegova prednostna naloga je ohraniti suverenost in ozemeljsko celovitost Ukrajine. Pozdravil je sankcije, ki jih uvajajo zahodne države.

Izrazi solidarnosti

Po sprejemu odločitve o priznanju separatističnih regij so se vsule številne obsodbe svetovnih voditeljev. Da gre za očitno kršitev suverenosti in celovitosti Ukrajine, je bil v odzivu oster britanski premier Boris Johnson. Priznanje neodvisnosti proruskih separatistov v Ukrajini s strani ruskega predsednika je "odmik od procesa in dogovorov iz Minska," je dejal.

Sledili so še številni drugi. Na spletu se je oglasil tudi predsednik hrvaške vlade Andrej Plenković, ki je obsodil odločitev Rusije ter poudaril, da ta predstavlja kršitev mednarodnega prava in ozemeljske celovitosti Ukrajine. "Skupaj z ostalimi članicami EU izražamo solidarnost z ukrajinskim narodom in predsednikom Volodimirjem Zelenskim," je zapisal.

Odločitev je obsodil tudi generalni sekretar zveze Nato Jens Stoltenberg. Kot je dejal, to še dodatno spodkopava suverenost in ozemeljsko celovitost Ukrajine, spodjeda prizadevanja za rešitev konflikta ter krši sporazuma iz Minska. Ob tem je Stoltenberg spomnil, da je Varnostni svet ZN, ki vključuje Rusijo, leta 2015 potrdil popolno spoštovanje suverenosti, neodvisnosti in ozemeljske celovitost Ukrajine. "Doneck in Lugansk sta del Ukrajine," je poudaril. Moskva po njegovih besedah še naprej podžiga konflikt na vzhodu Ukrajine z zagotavljanjem finančne in vojaške pomoči separatistom.

Ruske odločitve ni podprla niti Kitajska

Sicer je na izredni seji večina članic Varnostnega sveta Združenih narodov (ZN) ruski potezi namenila podobne kritike. Ruske odločitve ni podprla niti Kitajska. Veleposlanik Džang Jun je vse strani pozval k zadržanosti in naj se izogibajo dejanjem, ki bi povečala napetosti. Kitajska pozdravlja in spodbuja vsa prizadevanja za diplomatsko rešitev, je dejal.

Namestnica generalnega sekretarja ZN za politične zadeve Rosemary DiCarlo je članicam Varnostnega sveta povedala, da je tveganje velikega spopada resno in ga je treba za vsako ceno preprečiti. ZN obžalujejo rusko odločitev o napotitvi vojaških enot na vzhod Ukrajine in izražajo globoko zaskrbljenost nad poročili o civilnih žrtvah, napadih na civilno infrastrukturo in okrepitvi bombardiranja.

Ameriška veleposlanica Linda Thomas Greenfield si je privoščila ruskega predsednika in njegovo opredelitev enot, ki jih je poslal v Ukrajino, kot mirovne sile označila kot nesmisel. Putinov govor, med katerim je razglasil priznanje neodvisnosti Luganska in Donecka, pa je opredelila kot vrsto nezaslišanih laži, ki so bile namenjene ustvarjanju pretveze za vojno.

"Soočeni smo z zelo dramatičnim položajem," je med drugim dejal francoski veleposlanik pri ZN Nicolas de Riviere še pred zasedanjem Varnostnega sveta. Britanska veleposlanica Barbara Woodward pa je na seji dejala, da mora biti Varnostni svet enoten pri pozivih Rusiji, naj spoštuje svoje obveznosti. Kenijski veleposlanik Martin Kimani je medtem dejal, da je zaradi Rusije multilateralizem na smrtni postelji. Generalni sekretar ZN Antonio Guterres pa je odločitev že pred zasedanjem označil za kršitev Ustanovne listine Združenih narodov.

Predsednik madžarske vlade Viktor Orban se je pogovarjal s predsednikom Evropskega sveta Charlesom Michelom in povedal, da se Madžarska strinja s stališčem Evropske unije glede konflikta med Ukrajino in Rusijo, je sporočil tiskovni predstavnik predsednika vlade. Medtem je madžarski zunanji minister Peter Szijjarto danes zjutraj dejal, da "moramo upati na diplomatsko rešitev".

Ruski veleposlanik Vasilij Nebenzija, ki je seji predsedoval, je v utemeljevanju potez Moskve ostal osamljen.

Rusko priznanje samooklicanih Ljudskih republik Doneck in Lugansk na vzhodu Ukrajine je ostro obsodila tudi Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi (Ovse). "Ta korak pomeni kršenje mednarodnega prava in temeljnih načel Ovseja ter je v nasprotju z dogovoroma iz Minska," so v skupni izjavi zapisali generalna sekretarka Ovseja Helga Schmid, predsedujoči Ovseju, poljski zunanji minister Zbigniew Rau, in generalni sekretar parlamentarne skupščine Ovseja Roberto Montella.

Tako kot vse sodelujoče države se je tudi Rusija zavezala k spoštovanju suverenosti in ozemeljske celovitosti drugih. "Rusijo pozivamo, da takoj prekliče to odločitev," so zapisali v izjavi, objavljeni na spletni strani organizacije. Dodali so, da bo priznanje samo še podžgalo nadaljnje napetosti in ločilo prebivalstvo teh regij od preostalega dela Ukrajine. Predsednica Evropskega parlamenta Roberta Metsola je priznanje označila za kršitev mednarodnega prava.

Rusko priznanje samooklicanih proruskih republik je kot nesprejemljivo obsodil tudi turški predsednik Recep Tayyip Erdogan. Vpletene je pozval k zdravemu razumu in delovanju v skladu z mednarodnim pravom.

Sirski režim je medtem kot eden redkih podprl Moskvo, Iran pa za zaostrovanje obtožil Nato in predvsem ZDA. Rusijo so sicer podprli tudi v Nikaragvi. Kot je dejal predsednik Nikaragve Daniel Ortega, skuša Rusija s tem zagotoviti varnost ter ustvarja pogoje za iskanje medsebojnega razumevanja v regiji.

Obsodbe tudi iz Slovenije: Pohvale vodstvu ukrajinske vlade v soočenju z rusko agresijo

Kritike Rusiji in podpora Ukrajini prihajajo tudi iz Slovenije. Slovenski premier Janez Janša je na spletu zapisal: "Priznanje dveh separatističnih regij v Ukrajini je očitna kršitev mednarodnega prava ter sporazumov iz Budimpešte in Minska. Slovenija obsoja to nezakonito potezo. Evropska unija je Ukrajini ponudila polnopravno članstvo."

Oglasila sta se tudi minister za obrambo Matej Tonin in evroposlanka Ljudmila Novak. Slednja je dejala, da je napovedana kršitev ozemeljske celovitosti in suverenosti Ukrajine povsem nesprejemljiva. "V Evropskem parlamentu enotno in odločno zavračamo vsakršne poskuse oslabitve ali spodkopavanja varnostnih načel v Evropi," je dejala. Obrambni minister je medtem opozoril, da nas ruska dejanja oddaljujejo od miru. "Predsednik Putin se je žal odločil za eskalacijo," je zapisal.

Obrambni minister je sicer ponoči opravil konferenčni klic s slovenskim premierjem, gospodarskim ministrom Zdravkom Počivalškom in zunanjim ministrom Anžetom Logarjem, v katerem so si izmenjali aktualne informacije in uskladili slovenski pristop do krize. "Slovenija je pripravljena podpreti članstvo Ukrajine v EU in okrepiti prisotnost slovenske vojske v vzhodnih članicah Nato," so kasneje sporočili z ministrstva za obrambo.

Podobno izjavo je v javnost podalo tudi ministrstvo za zunanje zadeve. "Slovenija ostro obsoja odločitev predsednika Putina o priznanju Donecke in Luganske oblasti Ukrajine kot neodvisnih subjektov. Ti sovražni ukrepi so očitna kršitev mednarodnih zakonov in obveznosti iz sporazumov iz Minska in ne bodo ostali brez posledic," so zapisali. Ob tem so dodali, da Slovenija ponovno izraža svojo neomajno podporo neodvisnosti, suverenosti in ozemeljski celovitosti Ukrajine znotraj njenih mednarodno priznanih meja. Pohvalili so tudi vodstvo ukrajinske vlade v soočenju s to agresijo, ki jo je v celoti in enostransko stopnjevala Rusija.

Danes sta se sicer sestala predsednika republike in vlade, Borut Pahor in Janez Janša. Beseda je tekla predvsem o aktualnih varnostnih razmerah, povezanih z dogajanjem na rusko-ukrajinski meji. Pahor je zapisal, da sta se z Janšo strinjala, da je odločitev Putina, da podpiše ukaz o priznananju dveh samooklicanih separatističnih regij, groba kršitev mednarodnega prava in resen poseg v suverenost Ukrajine. 

Slovenski evroposlanci obsodili rusko priznanje ukrajinskih separatističnih republik

Poleg Novakove, so rusko priznanje neodvisnosti ukrajinskih samooklicanih republik Doneck in Lugansk obsodili tudi drugi slovenski poslanci v Evropskem parlamentu. Odločitev vidijo kot kršitev ozemeljske celovitosti in suverenosti Ukrajine ter grožnjo miru. "Žal se je zgodilo to, česar smo se mnogi bali. Gre za kršitev mednarodnih pogodb s strani (ruskega predsednika Vladimirja) Putina in veliko grožnjo svetovnemu miru, zato obsojam rusko agresijo. Kršitev suverenosti ukrajinskega ozemlja bo žal porušila krhek mir, ki je vladal v Ukrajini zadnja leta," je zapisal Franc Bogovič (EPP/SLS), pri čemer je delil tvit slovenskega premierja, v katerem je ta med drugim rusko priznanje obsodil kot "nezakonito dejanje".

Poslanka Romana Tomc (EPP/SDS) pa je zapisala, da bo odgovor na dogajanje v Ukrajini pokazal, "ali je EU zmožna kaj več od sprejemanja praznih resolucij in podeljevanja nagrad ruskim oporečnikom. Čas se izteka". Njen strankarski kolega Milan Zver je poudaril, da Rusija grobo krši mednarodno pravo in ozemeljsko celovitost Ukrajine. "EU mora nastopiti enotno in hitro z ostrimi in ciljnimi sankcijami proti Rusiji," je zapisal v odzivu.

Po mnenju Milana Brgleza (S&D/SD) je "položaj preveč resen, da bi kazali s prstom, kaj šele z orožjem". Edini možen odgovor za EU je, da vodi na odločen način s ciljem umiritve razmer in ponovno potrdi načela helsinške sklepne listine. Njegova strankarska kolegica Tanja Fajon je opozorila, da odločitev Rusije pomeni "kršitev ozemeljske celovitosti Ukrajine, predstavlja grobo kršitev mednarodnega prava ter sporazumov iz Minska".

Klemen Grošelj in Irena Joveva (Renew/LMŠ) sta v skupnem odzivu izrazila pričakovanje, da bo EU sprejela "ustrezen in kredibilen nabor skupnih ukrepov zoper Rusijo, vključno s sankcijami". Upata sicer, da še niso izčrpana vsa diplomatska sredstva. "Pozivava vse institucije EU, kot tudi EU kot celoto, k enotnosti in pripravi na dolgotrajno reševanje te največje varnostne krize v Evropi po koncu druge svetovne vojne, ki bo vplivala na nas vse," sta zapisala. 

Blinken odpovedal srečanje z Lavrovom

Ameriški državni sekretar Antony Blinken je danes sporočil, da je odpovedal srečanje v Ženevi z ruskim zunanjim ministrom Sergejem Lavrovom, ki je bilo načrtovano za četrtek.

Še pred tem je sicer Moskva sporočila, da je Lavrov še vedno pripravljen na pogovore z Blinknom. Kljub temu je Lavrov kritiziral grožnjo Zahoda z novimi sankcijami proti Moskvi. "Američani in Evropejci se ne bodo pomirili, dokler ne bodo izčrpali svojih možnosti za kaznovanje Rusije," je sporočil Lavrov na državni televiziji.

Meni, da Zahod odgovornost za neuspeh mirovnega načrta za vzhodno Ukrajino pripisuje Rusiji in ji grozi z vsemi vrstami sankcij, na kar se je Rusija že navadila. Lavrov je v ponedeljek že pred to Putinovo odločitvijo napovedal, da se bo v četrtek v Ženevi sestal z Blinknom, da bi obravnavala naraščajoče napetosti zaradi Ukrajine. 

"Vedno smo naklonjeni diplomaciji," je medtem poudarila tiskovna predstavnica zunanjega ministrstva Marija Zaharova. "Tudi v najtežjih časih smo povedali, da smo pripravljeni na pogajalski proces," je odgovorila na vprašanje, ali odločitev o priznanju samooklicanih republik vpliva na načrte za srečanje zunanjih ministrov Rusije in ZDA. "Naše stališče ostaja nespremenjeno. Pripravljeni smo na pogajanja," je še enkrat poudarila Zaharova. Govorila je po tistem, ko je Putin priznal neodvisnost samooklicanih Ljudskih republik Doneck in Lugansk v Ukrajini. Obenem je odredil tudi napotitev ruskih sil na območje.

Več medijev medtem opozarja, da zaenkrat ni povsem jasno, ali je Putin v ponedeljek priznal neodvisnost celotnih ukrajinskih regij Lugansk in Doneck ali zgolj samooklicanih republik, ki ju dejansko nadzorujejo proruski separatisti in zavzemata približno tretjino celotnega ozemlja regij.

Viden poslanec ruske dume Leonid Kalašnikov je potrdil, da to na podlagi predsednikovega odloka ni povsem jasno, čeprav sam meni, da gre za priznanje celotnih regij. Če je njegova ocena točna, bi to pomenilo, da bo skušala Rusija razširiti teritorij, ki je pod kontrolo separatistov, to pa bi verjetno pomenilo krvavo eskalacijo konflikta.