Tujina

'Največji zmagovalec vsake vojne je vojaško-industrijski kompleks'

Washington, 05. 11. 2024 16.52 | Posodobljeno pred 18 dnevi

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 9 min
Avtor
Mirko Vorkapić
Komentarji
87

Pentagon je ena največjih ameriških državnih institucij, v kateri pa ni mogoče uspešno izpeljati revizije. Mase denarja, ki se pretakajo na relaciji vojaških industrijskih velikanov, Kongresa, Bele hiše, Pentagona, lobistov in 'think tankov' razkrivajo in hkrati brišejo sledi kompleksnega sistema, ki ima še danes velik vpliv nad ameriško politiko. Toda vojaško-industrijski kompleks ni vsemogočen, znotraj 'nadpolitičnih krogov' oz. t. i. globoke države mu konkurirajo drugi vse močnejši akterji. Kako vplivno je orožje pri odločanju volitev?

Pentagon
Pentagon FOTO: Shutterstock

Ameriško obrambno ministrstvo, ki zaseda prostore v slavnem peterokotniku na bregu reke Potomac v Washingtonu, in Zvezni računovodski urad se nikoli nista dobro razumela. Urad je večkrat ugotovil, da so Pentagonove poslovne knjige v takšnem neredu, da jih ni mogoče revidirati. V njihovo urejanje so bili vloženi milijoni, vendar do današnjega dne niso uspeli priti na sled več bilijonom dolarjev. Razlog za to naj bi bila ogromna sredstva ministrstva za obrambo in njihova decentralizacija skozi 50 zveznih držav in 4500 mest po svetu. V času vojne v Ukrajini so v Pentagonu "zaradi računovodske napake" večkrat "našli" stotine milijonov dolarjev in jih poslali Kijevu oz. jih namenili vojaški industriji za polnjenje izpraznjenih skladišč.

Kako si je vojaška industrija prilastila takšne privilegije? Med drugim tudi z donacijami za volilne kampanje. Orožarska industrija vsak volilni cikel donira na desetine milijonov dolarjev. Letošnja obrambna poraba ZDA znaša 916 milijard dolarjev (840 milijard evrov), kar je približno dvakrat toliko, ob prilagojeni inflaciji, kot so ZDA porabile v času predsedovanja Dwighta D. Einsenhowerja, ki je svaril pred vplivom vojaško-industrijskega kompleksa (VIK). Za primerjavo, Pentagon je med tremi največjimi porabniki ameriškega proračuna, za njim capljajo denimo javno zdravstvo, varstvo okolja, izobraževanje. Leta 2020 je Lockheed Martin prejel 75 milijard dolarjev (69 milijard evrov) pogodb s Pentagonom, kar je več kot celoten proračun State Departmenta in Agencije za mednarodni razvoj skupaj.

V času hladne vojne je na ameriških tleh delovalo veliko število podjetij, ki so se v devetdesetih letih začela združevati. Danes je to prineslo sliko oligopola petih orjaških podjetij – Boeing, General Dynamics, Lockheed Martin, Northrop Grumman in Raytheon. Podjetja proizvajajo letala, oklepna vozila, raketne sisteme in jedrsko orožje, Pentagon pa ima zaradi tega vse manjši vpliv na cene izdelkov, ki jih peterica vse bolj mastno zaračunava. Spletna revija Jacobin Magazine je navedla podatek, da si peterica letno razdeli več kot 150 milijard dolarjev (137 milijard evrov) pogodb oz. skoraj četrtino celotnega proračuna Pentagona. 

Proizvodnja sistemov mobilnih raketnih lanserjev M270 v podjetju Lockheed Martin.
Proizvodnja sistemov mobilnih raketnih lanserjev M270 v podjetju Lockheed Martin. FOTO: AP

Da lahko VIK od davkoplačevalcev vsako leto iztrži vse večje količine denarja, mora pri tem sodelovati cela veriga javnih uslužbencev, organizacij, think tankov, lobistov in celo zabavne industrije. Prav presežki, ki jih veliki proizvajalci prejemajo od države, omogočajo večje vložke v lobiranje in prispevanje v kampanjah. Krog financiranja in vpliva med podjetji ter državo je tako sklenjen.

"Ena od značilnosti ameriškega sistema zaposlovanja v njihovih oboroženih silah je, da imajo pripadniki po 20 letih aktivne službe pravico do upokojitve. Kar pomeni, da se, če se za to odločijo, lahko upokojijo relativno mladi, za delo še sposobni, z bogatimi vojaškimi izkušnjami, ki so na trgu civilne delovne sile lahko zelo iskani, sploh v vojaški industriji in v strateških think tankih, ki s svojim delovanjem lahko vplivajo tako na javno mnenje kot tudi na politične odločitve," izpostavlja obramboslovka s Fakultete za družbene vede v Ljubljani Jelena Juvan.

Celotna orožarska industrija je v zadnjih dveh volilnih ciklih neposredno donirala več kot 83 milijonov dolarjev (76 milijonov evrov) političnim kandidatom, pri čemer je Lockheed Martin vodilni v paketu z 9,1 milijona dolarjev (8.35 milijona evrov) prispevkov, sledi mu Raytheon z 8 milijoni dolarjev (7,34 milijona evrov) in Northrop Grumman s 7,7 milijona dolarjev (7,07 milijona evrov). Ta sredstva so po dostopnih podatkih, ki so bili v zadnjih letih objavljeni v ameriških medijih, skoncentrirana med člani odborov in pododborov za obrambne zadeve v ameriškem senatu in predstavniškem domu. Po podatkih OpenSecrets, nacionalna skupine za raziskave in transparentnost vlade, ki sledi denarju v politiki in njegovemu vplivu na volitve in politiko, je 58 članov Odbora predstavniškega doma za oborožene sile med volilnim ciklom leta 2022 od obrambnega sektorja v povprečju prejelo 79.588 dolarjev oz. 73.064 evrov.

Skupni znesek, ki ga VIK po dostopnih projekcijah porabi za lobiranje – čeprav dejanske vsote ni mogoče vedeti – dosega okrog četrt milijarde dolarjev. Ta sredstva ima na voljo 820 lobistov. Zanje velja, da pogosto vstopajo skozi "vrtljiva vrata" med Pentagonom in Kongresom. Njihovi stiki v vladi in poznavanje skrivnostnih postopkov pridobivanja poslov pomagajo zagotoviti financiranje za orožarsko industrijo. Leta 2023 je urad demokratske senatorke Massachusettsa Elizabeth Warren poročal, da skoraj sedemsto nekdanjih visokih vladnih uradnikov, vključno z nekdanjimi generali in admirali, zdaj dela za obrambne izvajalce. V tem oziru je sicer malce presenetil nedavni odhod upokojenega načelnika generalštaba ameriške vojske generala Mikea Milleyja iz Pentagona k banki JPMorgan Chase bank, torej v finančni sektor, kjer bo sicer uradno svetoval o varnostnih in geopolitičnih vprašanjih, nova služba pa naj bi mu prinesla več milijonov letno (v Pentagonu je zaslužil slabih 200.000 evrov na leto). 

Mark Milley
Mark Milley FOTO: AP

'Think tanki': medijsko orožje orožarjev

Še eno od manj raziskanih področij vplivanja na politične odločitve in smer javne razprave pa je financiranje (zunanjepolitičnih) možganskih trustov oz. think tankov, ki skupaj z izbranimi strokovnjaki in analitiki poskušajo oblikovati ali pa vsaj vplivati na medijsko poročanje. Po podatkih iz poročila Quincy Institut, ki ga povzema Jacobin magazine, kar tri četrtine vodilnih zunanjepolitičnih think tankov vsaj delno financirajo obrambni izvajalci. Nekateri, kot sta Center za novo ameriško varnost in Center za strateške in mednarodne študije, vsako leto prejmejo milijone dolarjev od izvajalcev in nato objavljajo članke in poročila, ki v veliki meri podpirajo financiranje obrambne industrije, še piše spletna revija. 

Poročilo omenjenega inštituta ugotavlja, da bodo ocene, analize, stališča in izjave predstavnikov think tankov imele štirikrat večjo možnost za objavo v člankih časnikov New York Timesa, Washington Posta in Wall Street Journala kar zadeva vojno v Ukrajini, kot tisti, ki jih VIK ne financira. Tudi člani etabliranih think tankov pogosto vstopajo skozi 'vrteča vrata' in kasneje pridobivajo vladne službe. Denimo, Center za novo ameriško varnost vsako leto prejme milijone dolarjev od obrambnih izvajalcev in Pentagona, številni njegovi strokovnjaki pa so se pridružili Bidnovi administraciji, vključno s pozicijami na ministrstvu za obrambo in v Cii.

Naša sogovornica pravi, da je treba poznati ozadje vplivnih možganskih trustov zato, da se lažje presodi njihov vpliv. "Najbolj znana ameriška 'think tanka' sta RAND in Institute for Strategic Studies. Posamezni think tanki za potrebe ameriške vlade izdelujejo različne analize, pri tem je vladno financiranje eden pomembnih virov dohodka. Treba pa je paziti tudi na druge vire prihodkov in različne podpornike, na osnovi česar je mogoče sklepati, kaj želijo prodati ameriški in svetovni javnosti. Običajno imajo tudi posamezne politične stranke lastne think tanke, ki jih nadzirajo, člani strank pa sedijo v upravnem odboru think tanka," pojasnjuje. 

Največji financerji RANDA, čigar proračun znaša kar 390 milijonov dolarjev (358 milijonov evrov), so Urad ameriškega ministra za obrambo in druge agencije za nacionalno varnost, ministrstvo za domovinsko varnost, ameriška vojska, vojno letalstvo in Ministrstvo za zdravje in socialne zadeve ZDA ter sorodne agencije.

Sprega politike in vojaške industrije
Sprega politike in vojaške industrije FOTO: Canva

Zmanjševanje vpliva vojaško-industrijskega kompleksa

Jelena Juvan se strinja, da v primerjavi z obdobjem, ko so ZDA bile neposredno vpletene v obeh Zalivskih vojnah in Afganistanu, do začetka vojne v Ukrajini niso vladali zlati časi za VIK. "ZDA trenutno res niso direktno vpletene, vendar je vojna v Ukrajini dala 'nov zagon' vojaški industriji, vojaški proizvodnji, ne samo na evropski ravni, ampak tudi globalno. Opremo in oborožitev, ki so jo ZDA (in evropske države) namenile Ukrajini za pomoč iz lastnih nacionalnih rezerv in arzenalov, je treba nadomestiti, kar dosegajo s pospešeno proizvodnjo. Poleg tega so potrebe po oborožitvi in strelivu na ukrajinskih bojiščih tolikšne, da jih zahod ne dosega niti s pospešeno proizvodnjo." Prostora za rast naročil je torej še veliko, vprašljive pa so proizvodne kapacitete. Danes v ameriški vojaški industriji dela okrog milijon ljudi, še v osemdesetih letih je delovna sila štela kar 3,2 milijona. 

VIK pa se pri vplivu na ameriško politiko sooča z rastočim vplivom drugih sil. Med njimi vznika tehnološki kompleks, v njegovem ospredju so številni prepoznavni obrazi digitalne ere, kot sta Jeff Bezos in Elon Musk. Slednji se je sicer precej aktivno vpletel v ukrajinsko vojno, saj je ukrajinski vojski zagotovil Starlinkove terminale, kar je bilo ključnega pomena za ponovno vzpostavitev in vzdrževanje poveljevanja in nadzora ukrajinskih sil.

Kljub vsemu je ameriška vojaška industrija še vedno trdno na prvem mestu v svetu. Izmed prvih deset največjih podjetij je šest ameriških, tri so kitajska, samo eno pa je evropsko, in sicer britanski BAE systems. Največje vojaško podjetje na svetu je ameriški Lockheed Martin Corp, čigar prihodki so leta znašali približno 65,57 milijarde dolarjev (60,18 milijarde evrov), ZDA so pa največja izvoznica vojaške opreme na svetovni ravni, na drugem mestu je Rusija, pojasnjuje Juvanova. 

Vojaško-industrijski kompleks
Vojaško-industrijski kompleks FOTO: Canva

Vojaška industrija zgolj sredstvo v rokah politikov?

Ali je vojaško-industrijski kompleks res tako vsemogočen, kot pravijo nekateri, da lahko sproži vojne, odloča o miru, življenju in smrti ljudi po svetu ter usodi Američanov? Po mnenju Juvanove je vzrokov za vojne več. "Skozi zgodovino vojskovanja lahko identificiramo vojne, ki so se vodile za ozemlja, za naravna bogastva, za prestiž ... Konec koncev poznamo tudi nogometno vojno,med Hondurasom in El Salvadorjem leta 1969, za katero je bil vzrok veliko kompleksnejši in dolgotrajnejši, spor ob nogometni tekmi je bil pa sprožilec. Najpogosteje pa lahko rečemo, da so se vojne začele in vodile zaradi različnih ideologij." Pri tem kot primer navaja nacionalizem kot enega glavnih krivcev za balkanske vojne po razpadu Jugoslavije. 

"Seveda so v ozadju lahko tudi ekonomski interesi, tudi v trenutni vojni v Ukrajini, kjer je v ozadju boj za naravna bogastva, pa vendar, da bi vojne začenjali izključno z namenom dobička za vojaško-industrijski kompleks, tega pa ne moremo reči. Torej, ZDA ne začenjajo in ne vodijo vojn po svetu zato, da se porabi orožje, ki ga proizvajajo, kot pogosto slišimo. Je pa vojaški industrijski kompleks največji zmagovalec vsake vojne. In vojaška industrija v času vojn kuje izjemne dobičke," pojasnjuje profesorica s katedre za obramboslovje.

"Gledano skozi perspektivo dobička, se potemtakem vojne ne bi nikoli končale, saj je njihovo trajanje v interesu vojaške industrije. Pa ni tako, odločitev za konec vojne je politična odločitev, vojna pa je nadaljevanje politike z drugimi sredstvi, kot je vojno opredelil že znameniti vojaški teoretik in strateg Clausewitz," dodaja Juvanova.

Po njenem mnenju je tako vojaška industrija zgolj sredstvo v rokah politikov. "ZDA so največja politična in vojaška velesila, njene odločitve pa lahko vplivajo na potek in na konec vojn. Nedvomno bi konec ameriške podpore Ukrajini v orožju, denarju in humanitarni pomoči pomenil konec sposobnosti Ukrajine, da se brani, kar vodi v njeno kapitulacijo."   

Ob tem pa naša sogovornica poudarja, da ključno vprašanje ameriške orožarske industrije in njihovega vpliva na politične odločevalce sicer ni vprašanje začenjanja in vodenja vojn po svetu, ampak vprašanje pravice do nošenja orožja kot temeljne ustavne pravice. Tega doslej, kljub nekaterim napovedim in obljubam, ni uspelo spremeniti nobenemu ameriškemu predsedniku. 

Amerika odloča
UI Vsebina ustvarjena brez generativne umetne inteligence.
  • 1
  • 2
  • 3
  • 4
  • 5
  • 6
  • 7
  • 8
  • 9
  • 10

KOMENTARJI (87)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

bičbožji
06. 11. 2024 08.20
+1
največji poraženci pa so navadni ljudje, ki so žrtve pohlepnih oblastnikov in orožarskih lobijev.. med seboj se ubijajo ljudje ki se sploh ne poznajo, ZA KOGA?? za ljudi ki kujejo vojne dobičke in jih niti blizu fronte ni.......
Inred
05. 11. 2024 21.58
Poraženec bo v vsakem primeru EU.
2mt8
05. 11. 2024 21.39
+1
Največji delničarji orožarskih firm so banke.
MladInPerspektiven
07. 11. 2024 11.59
+1
HAHAHAHAHAH dej no reci KDO so lastniki teh bank in te industrije? NČ šparat
VoxP
05. 11. 2024 21.39
+1
mi vsi smo poskusni zajčki ali laboratorijske miši na razpolago peščici tam čez lužo ki pa imajo korenine v modro-beli zastavi
Gregor Hvastja
05. 11. 2024 21.13
+3
Tako je. Naj se Vladimir vrne domov, preneha pobijati svoje in sosednje, pa bo hitro konec poslov.
ZIPPO
05. 11. 2024 20.34
+3
Orožarska mafija.
gmajna
05. 11. 2024 20.33
+2
Kaj je EU in NATO smo Jugoslovani videli v SREBRENICI, poučno do bridkega konca
komentator112
05. 11. 2024 20.26
-2
Vojaška industrija ja pa kaj še, oni profitirajo zelo malo v primerjavi s tistimi „humanisti„ ki se narišejo po vojni in mastno služijo z obnovo celotnih regij.. seveda imajo tudi profit v času vojskovanja, ker ko potegneš črto je lastnik vseh teh podjetij ena oseba
Mici 270
05. 11. 2024 20.25
-1
srebrnibreg daj beži v komunistično rusijo in pusti nas na zahodu na miru..kaj še delaš tu beži v Rusijo
jugalo
05. 11. 2024 21.20
+1
Ti pa kar na fronto pomagat bratom UAjincem ;)
avgust.
05. 11. 2024 20.22
+1
No, pa smo spet odkrili toplo vodo.
Glavni_Baja1
05. 11. 2024 20.00
ljudje se tipkamo. lv še naprej
Colgate
05. 11. 2024 19.57
+0
Zanimivo je to, da ruski politiki solajo svoje otroke na zahodu. Bogat rus bo kupil zahodne stvari in vozil zahodni avto. Celo sam vožd Putin se je z Mercedesom peljal cez krimiski most in ne z Moskvicem/Lado. Rusi dobesedno hrepenijo po zahodu in zahodnih dobrinah, medtem ko jim impotentni starec skusa prodati dogmo kako je zahod dekadenten in vir vsega zla.
blekk
05. 11. 2024 21.11
Da, vzhodni narod je odprt za zahod, ne pa tudi vse blodnje zahoda. Politika je pa itak na svojem pregu zahod/vzhod.
jugalo
05. 11. 2024 19.26
-2
Niti Tramp ni garancija za končanje vojne, ene in druge… bi pa verjetno lahko edini spravil Rusa in UAjinca za mizo, na drugi strani je pa kamela… 100 % začetek ww3… pod njo je neizbezna… žal… zakaj torej taka podpora naših ovc za kamelo ?! Se zavedajo da bodo v tem primeru postali mleto meso kot UAjinci ?! Zakaj torej taka podpora naših ovc? Zakaj bi podpiral nekaj kaj te bo verjetno spravilo v grob kasneje…
Old_geezer
05. 11. 2024 19.38
+3
Vsi smo za mir. Eni samo mislimo, da je najboljša garancija miru v Evropi, če ena država ne more pridobiti ozemlja z napadom na drugo. Kadar se je to zgodilo v preteklosti, je vedno vodilo v večjo ali svetovno vojno. Najbolj so nasrkale najmanjše države. Putin uporablja povsem enake izgovore za napad na drugo državo, kot jih je uporabljal Hitler. Domnevna zaščita manjšin. Takrat je bila napaka, da se ga ni pravočasno ustavilo. Veliko sreče vsem. Vidiš, uspel sem napisat komentar, ne da bi označil drugače misleče za "ovce".
jugalo
05. 11. 2024 19.41
+2
Glavni_Baja1
05. 11. 2024 19.42
-1
jedupančpil
05. 11. 2024 19.56
+0
podpora nasih ovac samo zarad tega ker je "nova" faca.. isti šoder kot golob
Old_geezer
05. 11. 2024 19.10
+3
Se pravi, če nas kdo napade, se lepo predamo in priključimo napadalcu, da ne bi slučajno "profitiral vojaško industrijski kompleks". Pri tem nas seveda profit vojaško industrijskega kompleksa napadalca ne moti. Moti nas samo naš.
Rudar
05. 11. 2024 19.01
-8
Živela Slovenija, živela EU, živel NATO. Nimamo se česa bat.
Glavni_Baja1
05. 11. 2024 19.04
+1
Rudar
05. 11. 2024 19.05
-4
Ni problema Baja. Če bo treba bom še tebe vzdrževal.
Glavni_Baja1
05. 11. 2024 19.09
+2
sinko, prvo sebe pošitimi, pol se bova pogovorila o "vzdrževanju"
jugalo
05. 11. 2024 18.41
+0
UA in NATO ovce boste v kratkem imele priloznost pokazat koliko podpirate vaso skorumpirano UA ;) se malo pa fronta! Upam da se bodo rusofili in ljudje z hrbtenico uprli vsemu temu ker ne bomo umirali za neke čist 3 države!! ovcike pa lepo na fronto ajde! Pa pokazat zvestobo ;) brez vas bo svet boljsi ;) podpišem ;)
400 000
05. 11. 2024 18.48
+2
Ne razumem zdaj. A ne bo vojne konec v 24 urah?
Glavni_Baja1
05. 11. 2024 18.51
-3
Rudar
05. 11. 2024 19.06
-1
@jugalo. Ti se pejdi upirat kam drugam. Komu izkazujete zvestobo je pa tudi jasno.
Glavni_Baja1
05. 11. 2024 19.14
+0
Rudar
05. 11. 2024 19.21
+0
Odvetnik @Baja v akciji. Je že dobro, tvoj prijatelj jugalo itak ne ve kje je.
Glavni_Baja1
05. 11. 2024 19.25
+1
jugalo
05. 11. 2024 19.28
+1
Ajde rudar da te čujemo, koga podpiram?! Da vidim ;)? Ovca napihnjena ;) umiraj za tuje interese, mi ni mar ;)! Drugi ne bomo!
Colgate
05. 11. 2024 18.33
-7
ChatGPT je večji tehnološki dosežek kot ga je rusija sproducirala v zadnjih 40ih letih. Toliko o tej "supersili".
MacDonald
05. 11. 2024 19.25
+0
Ali meniš, da ja ChatGPT res tako velik tehnološki dosežek? Resno? Da ni marketing malo prehud?
jedupančpil
05. 11. 2024 20.04
FRC-H
05. 11. 2024 20.09
+1
MacDonald: Saj ni rekel, da je ChatGPT nek hud tehnološi dosežek, AMPAK še vedno več kot je dosegla rusija.
400 000
05. 11. 2024 18.26
-12
Amerika za vojsko nameni 3% gdpja. Rusija je že preko 33%. Torej ruski vojaški industrijski kompleks skasira državo več kot 10x glede na ameriški kompleks. Smo zaključili rusofilčki. Lp
Colgate
05. 11. 2024 18.28
-8
c00kies
05. 11. 2024 18.37
+4
3.5% BDP v ZDA pomeni, da ZDA zapravijo še zmeraj kakšnih 8,5x toliko v vojaški industriji kot Rusija 😉 to so podatki za leto 2023, zdaj pa bejži nazaj pod kamen 😘
c00kies
05. 11. 2024 18.42
+4
Pa prosim nehajte širit dezinformacije, ker ZDA vojaški izdatki so neprimerljivo visoki v primerjavi s katerokoli državo na tem planetu.
400 000
05. 11. 2024 18.43
-7
Ja saj procenti so važni a ne? Če niso važni potem pa ni problem. Potem pa naj še Amerika poveča na 33% da bo pošteno. Bejži pod kamen.
bojer
05. 11. 2024 18.26
+9
Vse to kaže, da imamo kar naprej neka obdobja v katerih enkrat prevladujejo (služijo) eni in nato drugi, proizvodnja orožja, farmacija, ....
kekec9999
05. 11. 2024 18.21
+9
In sedaj ste na 48/2 odkrili toplo vodo.