Po prenovi volilnega sistema, ki sta ga leta 2012 dosegla madžarska vladajoča stranka Fidesz in njen vodja, premier Viktor Orban, so lahko stranke volivcem ponudile tako posamezne kandidate za 106 volilnih okrožij kot tudi nacionalne liste kandidatov.
Trenutna volilna zakonodaja tako zahteva, da stranke, ki želijo vložiti tudi nacionalno listo kandidatov, kandidirajo v najmanj 27 volilnih okrožjih v vsaj devetih okrajih in prestolnici Budimpešti. Zdaj pa naj bi se to spremenilo in madžarska opozicija je na nogah.
Nov predlog, ki ga je pristojni parlamentarni odbor potrdil z osmimi glasovi za in štirimi proti, naj bi namreč močno povečal minimalne zahteve za vlaganje nacionalne liste.
Vlada trdi, da so spremembe nujne, saj lahko le tako preprečijo, da državna sredstva za volilne kampanje zlorabljajo lažne stranke. Opozicija pa je prepričana, da gre zgolj za poskus, da se jo še dodatno onemogoči.
Kot pravijo, namreč to pomeni, da bi spremembe opozicijske stranke prisilile, da pred volitvami sestavijo enotno opozicijsko nacionalno listo, kar pa bi otežilo njihovo misijo – menjavo Fidesza na oblasti – saj bi bila takšna usklajevanja zaradi ideoloških razlik med strankami zelo zapletena. V opoziciji predvidevajo, da bi to resnično oslabilo njihove možnosti za zmago proti Orbanovi stranki.
Težava je tudi v tem, da se opozicijske stranke na volitve, ki bodo leta 2022, že nekaj časa pripravljajo v skladu s staro zakonodajo, spremembe pa bi zdaj pomenile, da se morajo procesa lotiti znova.
Opozicija se namreč že več mesecev pogaja o podrobnostih enotne strategije proti Orbanu. Zaenkrat so sklenili, da bodo v posameznih okrožjih postavili skupne kandidate, da bi tako preprečili delitev opozicijskih glasov med različne kandidate, poroča AP. Prav tako nameravajo nastopiti s skupnim kandidatom za premierja.
Gre za pristop, ki jim je že prinesel uspeh na lanskih lokalnih volitvah, na katerih so opozicijski kandidati zasedli veliko ključnih županskih mest. Kot kaže, pa je Viktor Orban ugotovil, da mu lahko na nacionalni ravni takšna strategija škoduje, zato jo namerava onemogočiti.
Nekaj madžarskih opozicijskih politikov zdaj od EU zahteva, da posreduje, a takšen scenarij ni verjeten, vprašanje je tudi, kaj lahko v Bruslju – razen besedne obsodbe početja – sploh storijo.
Orban in njegov poljski kolega namreč blokirata sprejetje paketa za okrevanje EU po pandemiji covida-19, ker ne želita, da so sredstva vezana na vladavino prava, torej na enega temeljih konceptov EU, za katerega pa zdaj trdita, da je diskriminatoren in državam "vsiljuje levičarsko ideologijo".
Orban torej Bruslja pač ne posluša, tudi Bruselj pa skuša najti strategijo, s katero bi bil volk sit in koza cela. Neimenovani grški diplomat je za Euractiv pred časom dejal, da v Bruslju ne želijo dodatno napadati Orbana, saj jih skrbi, da bo postal še radikalnejši. Tudi v njegovi evropski politični družini, stranki EPP, skušajo z njim še vedno doseči dogovor.
KOMENTARJI (100)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.