Orban von der Leynovo poziva, naj odstavi Jourovo, a ta ji 'popolnoma zaupa'

Madžarski premier Viktor Orban meni, da so izjave podpredsednice Evropske komisije, komisarke za vrednote in preglednost Vere Jourove neprimerne in nesprejemljive ter kršijo načelo iskrenega sodelovanja, je tvitnil njegov tiskovni predstavnik Zoltan Kovacs.

Člani Evropske komisije so člani ekipe, ki bi morala biti varuh evropskih pogodb, ne pa politično pristranski v Evropi, ki je vse šibkejša zaradi delitev. Če se Jourova ne more dvigniti nad to, mora odstopiti, je na Twitterju še zapisal Kovacs, ki je objavil tudi Orbanovo pismo von der Leynovi z datumom 28. september. 

Madžarski premier v pismu izpostavlja izjavo Jourove, da na Madžarskem nastaja "bolna demokracija". Poleg tega je po njegovem komisarka užalila Madžare z izjavo, da ne morejo oblikovati neodvisnega mnenja. "Te izjave niso le neposreden napad na demokratično izvoljeno madžarsko vlado, kakršni so že nekaj običajnega, temveč tudi poniževanje Madžarske in Madžarov," je zapisal Orban. "Prvo je neprimerno, drugo nesprejemljivo," je dodal. 

Izjave Jourove so po mnenju Orbana v nasprotju z vlogo komisije kot nevtralne in objektivne institucije, opredeljene v lizbonski pogodbi. "So očitna kršitev načela iskrenega sodelovanja in preprečujejo vsakršen pomembnejši dialog med Madžarsko in podpredsednico komisije v prihodnje," je poudaril madžarski premier. 

V pismu je še ocenil, da so izjave Jourove neskladne z njenim mandatom, zato je njena odstavitev nujna. Sporočil je še, da madžarska vlada prekinja vse stike z Jourovo. 

Von der Leynova povsem zaupa Jourovi 

Iz Bruslja so v odzivu sporočili, da Von der Leyen povsem zaupa Jourovi. Govorka komisije Dana Spinant je povedala, da so pismo videli in da bodo nanj odgovorili, da von der Leynova sodeluje z Jourovo pri pripravi poročila o vladavini prava in da uživa Jourova "popolno zaupanje" predsednice.

Komisija naj bi po neuradnih napovedih predstavitev poročila o vladavini prava v članicah EU preložila na oktober, vendar pa je danes nepričakovano sporočila, da ga bo predstavila v sredo, kot je bilo sprva načrtovano. Glede časovnega vidika predstavitve poročila pa je Spinantova dejala, da ni mogoče govoriti o kakršni koli preložitvi, saj da je bilo šele danes zjutraj jasno, kdaj bodo poročilo, ki je zamišljeno kot instrument za dialog s članicami, predstavili.

O navedbah, da naj bi Orban prekinil dvostranske stike z Jourovo, so v komisiji dejali, da v pismu niso videli ničesar o tem, da bi madžarska vlada prekinila stike z Evropsko komisijo, ter poudarili, da njihova vrata ostajajo odprta.

Na vrsto vprašanj, ali je Jourova govorila v imenu komisije, ko je Madžarsko opisala kot "bolno demokracijo", pa so ponavljali odgovor, da so njihova stališča glede Madžarske dobro znana, da jih je mogoče izraziti na različne načine in da bodo znova predstavljena v poročilu, ki bo objavljeno v sredo.

Spomnimo

Von der Leynova je v letnem govoru o stanju v uniji izpostavila pomen vladavine prava ter poudarila, da bo to prvo poročilo o vladavini prava v vseh članicah unije preventivno orodje za zgodnje prepoznavanje izzivov in iskanje rešitev.

Poročilo je odziv komisije na zastoj v procesu po 7. členu pogodbe EU. Ta proces, ki ga je unija sprožila zaradi očitanih kršitev vladavine prava na Poljskem in Madžarskem, v skrajnem primeru predvideva odvzem glasovalnih pravic resni kršiteljici temeljnih evropskih vrednot in načel.

Na podlagi poročila komisije bodo članice o vladavini prava razpravljale v okviru zasedanj ministrov EU za evropske zadeve. Nemško predsedstvo načrtuje najprej splošno razpravo, nato pa podrobnejšo razpravo o prvih petih članicah po protokolarnem vrstnem redu. Prve naj bi bile tako na vrsti Belgija, Bolgarija, Češka, Danska in Nemčija, a ker nemško predsedstvo ne more obravnavati Nemčije, bo namesto nje vključena naslednja po vrsti, Estonija.

Naslednja predsedstva naj bi razpravo nadaljevala po tem modelu. V času slovenskega predsedovanja Svetu EU naj bi tako obravnavali tretje poročilo o vladavini prava po posameznih članicah. Če bi obveljal model, da vsako predsedstvo obravnava pet članic po protokolarnem vrstnem redu, bi v času portugalskega predsedstva prišle na vrsto Nemčija, Irska, Grčija, Španija in Francija, v času slovenskega pa Hrvaška, Italija, Ciper, Latvija in Litva.