Michel: Vrh EU dosegel dogovor glede svežnja za okrevanje

Razlog za blokado je bilo madžarsko in poljsko nasprotovanje uredbi o pogojevanju za zaščito proračuna. Ta opredeljuje kršitve vladavine prava, ki jih je mogoče kaznovati z zamrznitvijo evropskih sredstev, ter postopek ukrepanja proti kršiteljicam.

Medtem ko je bil obseg sprva omejen na finančno upravljanje, so ga v pogajanjih nemškega predsedstva in Evropskega parlamenta razširili na ogrožanje neodvisnosti sodstva, neukrepanje v primeru protipravnih odločitev javnih oblasti ter omejevanja dostopa do pravnih sredstev.

Madžarska in Poljska tega nista bili pripravljeni podpreti, a ker se uredba sprejema s kvalificirano večino, njenega sprejetja ne moreta preprečiti. Zato sta zavrli postopke sprejemanja dveh drugih bistvenih delov svežnja - zakonodaje o večletnem proračunu in sklepa o lastnih virih, ki se sprejemata s soglasjem.

Ključno vlogo pri iskanju kompromisa je igrala Nemčija, ki predseduje Svetu EU. Blokado so rešili z dodatnimi pojasnili v obliki sklepov vrha, ki so jih sprejeli. Bistvo je, da so možnost kaznovanja z zamrznitvijo sredstev zaradi kršenja načela vladavine prava zamaknili do odločitve sodišča.

Dogovor o svežnju je po Twitterju naznanil predsednik Evropskega sveta Charles Michel. "Sedaj lahko začnemo z izvajanjem in obnavljanjem naših gospodarstev," je izpostavil.

Voditelji so v sklepih zapisali, da bo uporaba mehanizma pogojevanja, ki ga predvideva sporna uredba za zaščito proračuna Unije, objektivna, pravična in nepristranska, da bo temeljila na dejstvih, da bo zagotavljala enako obravnavo vseh članic in da bo upoštevala njihove nacionalne identitete.

Evropska komisija ne bo predlagala ukrepov v skladu z uredbo, dokler ne bo ob upoštevanju omenjenih načel pripravila usmeritev za uporabo mehanizma pogojevanja. Usmeritve pa bo dorekla po odločitvi Sodišča EU. Nikakršnih sankcij torej ne bo, dokler ne bo znana odločitev sodišča.

Ukrepi bodo morali biti sorazmerni z učinki kršitev vladavine prava na finančno upravljanje in interese unije, vzročna povezava med kršitvami in negativnimi posledicami bo morala biti dovolj neposredna in ustrezno vzpostavljena. Ne bo dovolj zgolj ugotoviti, da se je neka kršitev zgodila.

Sklepi vključujejo tudi zasilno zavoro – da lahko članica v primeru predloga za zamrznitev oziroma neizplačilo sredstev zaradi nespoštovanja vladavine prava zadevo predloži v razpravo Evropskemu svetu, ki si bo prizadeval za oblikovanje skupnega stališča o tem.

Poleg tega bo pogojevanje evropskih sredstev z vladavino prava veljalo le za sveženj v vrednosti 1824 milijard evrov, ki vključuje prihodnji sedemletni proračun Unije in sklad za okrevanje, ne pa tudi za plačila sredstev iz prejšnjega proračunskega obdobja.

Večino navedenega je sicer predvideval že osnutek. Postopki za potrditev zakonodajnega okvira za sveženj se lahko sedaj nadaljujejo. Politični dogovor o svežnju so julija sprejeli voditelji članic, vendar pa je treba doreči še zakonodajni okvir tega kompleksnega svežnja, in sicer skupaj z Evropskim parlamentom.

Orban pričakoval dogovor o svežnju za okrevanje, Rutte s svojimi zahtevami

Madžarski premier Viktor Orban je sicer že ob prihodu na vrh EU v Bruslju ocenil, da je dogovor o svežnju, ki sta ga zaradi pogojevanja evropskih sredstev z vladavino prava blokirali Madžarska in Poljska, zelo blizu.

Dejal je, da je konsenz oddaljen še "samo en palec", da je dogovor o svežnju za okrevanje "zelo blizu". Izpostavil je tudi, da se borijo za enotnost EU in "za zmago zdravega razuma" ter da je treba ravnati odgovorno.

Poljski premier Mateusz Morawiecki, ki je v nasprotju z običajno prakso tokrat govoril v angleščini, pa je poudaril, da se je treba izogniti arbitrarnim in politično motiviranim odločitvam.

Njun nizozemski kolega - premier Mark Rutte je medtem izpostavil nekaj svojih zahtev  v procesu reševanja svežnja. Želel je na primer mnenje Evropskega parlamenta in pravno mnenje Sveta EU o tem, ali kompromis ne ogroža uredbe, ki opredeljuje pogojevanje evropskih sredstev z vladavino prava.

Janša glede procesa reševanja svežnja za okrevanje: Ni še konec, je pa pred nami zelo dober kompromis

Tudi slovenski premier Janez Janša je danes ob prihodu na vrh EU v Bruslju ocenil, da je pred voditelji "zelo dober kompromis" glede svežnja za okrevanje.

"Zelo sem vesel, da imamo na mizi tudi kompromisni predlog glede instrumenta, s katerim se preko vladavine prava ščitijo evropska sredstva, skupni evropski proračun ter sklad za okrevanje in odpornost," se odzval na dozdajšnji napredek pri procesu reševanja svežnja.

Ob tem je čestital nemškemu predsedstvu ter Poljski in Madžarski za vse vložene napore v zadnjih tednih, predvsem pa v zadnjih dneh. "Ni še konec, vendar pa je pred nami zelo dober kompromis," je ocenil.

"Če bo dobil zeleno luč na zasedanju Evropskega sveta, potem bomo dobili tako ustrezno zaščito z vladavino prava za vse finančne mehanizme EU, ki bodo veljali od 1. januarja prihodnje leto, kot seveda tudi ustrezna sredstva, ki jih nujno potrebujemo za okrevanje po epidemiji," je še dodal.

Sicer pa je predsednik vlade izpostavil, da je pred voditelji vsebinsko izjemno bogato zasedanje, na katerem je ne glede na vse ostale zelo pomembne teme zagotovo osrednja tema izmenjava izkušenj pri spopadanju s pandemijo novega koronavirusa.

Velika večina držav v EU se po njegovih besedah bodisi sooča z naraščanjem okužb bodisi z zelo počasnim upadanjem tega nevarnega stanja, zato je izmenjava izkušenj za vse prva prioriteta.

"Še posebej pa nestrpno pričakujemo podatke o tem, kdaj bodo na voljo prva uspešna in od evropske institucije odobrena cepiva, ki predstavljajo za vse nas luč na koncu tunela v spopadu z epidemijo," je še izpostavil premier ob prihodu na dvodnevni vrh EU.

Vrh se nadaljuje. Voditelji članic EU so se po potrditvi kompromisa nato vrnili k razpravi o krepitvi cilja za zmanjšanje izpustov do leta 2030 s sedanjih 40 na najmanj 55 odstotkov. Dogovor glede svežnja je sicer veljal za pogoj za dogovor o podnebnem cilju, a to vprašanje je še vedno odprto.

Voditelji sedaj razpravljajo o vprašanju sankcij proti Turčiji. Sprejeli pa so tudi že sklepe o usklajevanju glede covida-19, odnosih z ZDA in glede rednega podaljšanja gospodarskih sankcij proti Rusiji zaradi Ukrajine. Po napovedih naj bi se še danes seznanili tudi s stanjem v pogajanjih o odnosih z Združenim kraljestvom po brexitu. Ali ga bodo tudi obravnavali, pa ni znano.