Opustošenje v Bejrutu: zmanjkuje jim hrane, zdravstveni sistem razpada

Eksplozija v Bejrutu, ki je do zdaj terjala najmanj 154 življenj, še vsaj 5000 ljudi pa je ranjenih, je Libanon pahnila v humanitarno krizo, po poročanju BBC opozarjajo organizacije Združenih narodov (ZN). Država je že pred usodnim torkom doživela velik upad gospodarstva – kar 33 odstotkov delovnega prebivalstva je v zadnjih mesecih izgubilo službo, milijon Libanoncev (kar predstavlja približno 15 odstotkov vseh) je živelo pod pragom revščine.

Zdaj pa so se razmere še dodatno poslabšale. 

Brez strehe nad glavo je po eksploziji ostalo okoli 300.000 ljudi.

V Organizaciji ZN za prehrano in kmetijstvo opozarjajo, da je eksplozija v bejrutskem pristanišču povzročila prekinitev oskrbe s hrano. Posledično so se povišale cene živil, ki jih še imajo na zalogi. Zdravstvena organizacija ZN pa opozarja na razpad tamkajšnjega zdravstvenega sistema, saj so bile v eksploziji močno poškodovane tudi tri večje bolnišnice, ki zdaj ne obratujejo.

Približno 120 od pet tisoč ranjenih jih je še vedno življenjsko ogroženih, okoli 60 oseb je od torka pogrešanih, poročajo iz Libanona.

Med žrtvami eksplozije je tudi žena nizozemskega veleposlanika v Libanonu Jana Waltmansa. "Z veliko žalostjo sporočamo, da je Hedwig Waltmans-Mollier danes zjutraj umrla," je na Twitterju sporočila nizozemska vlada.

Libanonski predsednik se sprašuje, ali je bila bomba "stvar zunanjega vmešavanja"

Medtem libanonski predsednik Michel Auon zavrača mednarodno preiskavo eksplozije. Po njegovem prepričanju morajo libanonski preiskovalni organi sami preveriti, ali je bila bomba morda"stvar zunanjega vmešavanja".

Vodja libanonske teroristične in paravojaške organizacije Hezbolah Hassan Nasrallah pa je zanikal, da je v pristanišču skladiščil večjo količino orožja in streliva, kar bi lahko povzročilo tragedijo, še poroča BBC.

Preiskovalci se sicer osredotočajo predvsem na pristaniške in carinske uradnike. Znano je, da je eksplodiralo 2750 ton amonijevega nitrata, ki so ga več let v neprimernih in nevarnih pogojih hranili v skladišču v pristanišču. Trenutno je v hišnem priporu 16 zaposlenih v pristanišču. Vojaški tožilec Fadi Akiki je v izjavi dejal, da so zaslišali 18 ljudi, dve osebi so izpustili."Preiskava se nadaljuje in vključuje tudi druge osumljence. Razjasnili bomo vsa dejstva, ki so vodila do te katastrofe." Libanonska centralna banka je zamrznila vse premoženje sedmih pristaniških in carinskih uradnikov, vključno z vodjo libanonskega carinskega urada Badrija Daherja in vodjo pristanišča Hassana Koraytema.

Prebivalci Libanona za eksplozijo krivijo predvsem politično elito. Na močno razširjeno korupcijo v pristanišču, domnevna podkupovanja in prikrivanja tovora pred carinskimi oblastmi so sicer že vrsto let opozarjali libanonski mediji ter tudi mednarodne organizacije. 

Tretji dan po eksploziji so v Bejrutu vzniknili protesti: gorele so trgovine, na ulicah je bila vojska, na stotine ljudi je zahtevalo odstop vlade. Pritisk predvsem mladih Libanoncev na vlado se stopnjuje, šok zamenjuje jeza. Mladi se sicer zbirajo v velikih skupinah in čistijo ulice in uničenje, a hkrati sporočajo: "Koruptivna vlada nam govori same laži in si kupuje čas, da se izvleče iz tega kaosa, za katerega so krivi politiki, kri umrlih pa je na njihovih rokah."

Za danes napovedan množičen pogreb je odpovedan

V Bejrutu naj bi bil danes množičen pogreb za žrtve v organizaciji nevladnih organizacij in protestnikov, ki že dlje pozivajo k reformam in očitajo libanonskim politikom korupcijo. A so organizatorji sporočili, da pogreba zaradi logističnih težav ne bo, namesto tega bodo pripravili množičen protest proti vladajočim."Protestni pohod bo kot velik pogreb, zato prosimo ljudi, naj bodo oblečeni v črnino," so povedali po poročanju nemške tiskovne agencije dpa.

Odzivi iz tujine

Ameriški predsednik Donald Trump je po pogovoru s francoskim predsednikom Emmanuelom Macronom in libanonskim predsednikom Michelom Aounom v petek sporočil, da se bo v nedeljo udeležil mednarodne donatorske videokonference za Libanon, ki jo organizira Macron po uničujoči eksploziji v Bejrutu.

Po pogovoru je tvitnil, da želijo vsi pomagati in da se bo udeležil donatorske konference z voditelji drugih držav in Libanona, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Iz Bele hiše so nato sporočili, da je Trump v pogovoru s predsednikom Aounom izrazil svoje najgloblje sožalje prebivalcem Libanona in državi izkazal podporo ZDA pri zagotovitvi nujne pomoči za zdravstvene in humanitarne potrebe. Dodal je, da so tri ameriška letala s pomočjo na poti v Libanon, kot tudi zdravstveni delavci.

V Bejrutu danes pričakujejo tudi predsednika Evropskega sveta Charlesa Michela. Napovedal je, da želi Libanoncem prenesti solidarnost Evrope. Evropska komisija je sicer že napovedala, da se bo udeležila donatorske konference, in sicer jo bo zastopal komisar za krizno upravljanje Janez Lenarčič.