Operacija pozivnik: skrivnosti tajne misije, ki je zarezala v vrste Hezbolaha

Na tisti tragični torek se je nekaj po 15. uri več tisoč pozivnikov začelo segrevati, nato pa so v žepih in rokah tistih, ki so jih imeli pri sebi, nenadoma eksplodirali. Največ eksplozij je odjeknilo v južnem predmestju Bejruta in regiji Bakaa na vzhodu Libanona, kjer je Hezbolah močno prisoten, ter v Damasku, kjer je bilo ranjenih več članov Hezbolaha. Dan kasneje se je tragedija ponovila, le da so takrat eksplodirali radijski sprejemniki.

Izraelska obveščevalna služba Mosad je 17. septembra na daljavo sprožila pozivnike, kar je poškodovalo ali ubilo približno 3000 častnikov in pripadnikov skupine Hezbolah, poleg njih pa tudi ogromno število civilistov. Skoraj tri tedne po enem najuspešnejših in iznajdljivih vohunskih dejanj je Washington post razkril določene podrobnosti dolgo načrtovane operacije.

Za časopis so pod pogojem anonimnosti govorili izraelski, arabski in ameriški varnostni uradniki, politiki in diplomati, libanonski uradniki ter več ljudi blizu Hezbolaha. Sogovorniki so pod pogojem anonimnosti opisali večletni načrt, ki je nastal na sedežu Mosada in ki je vključeval večje število operativcev in sostorilcev v različnih državah. Informacije pa razkrivajo, kako naj bi napad, ki je uničil vodstvo Hezbolaha, opogumil Izrael, da je napadel in tudi uspel ubiti vodjo Hezbolaha, Hasana Nasralo.

Po besedah izraelskih, ameriških ter drugih uradnikov na Bližnjem vzhodu je zamisel za "operacijo pozivnik" nastala že leta 2022. Deli načrta pa so se začeli uresničevati približno tri tedne pred prvo obletnico Hamasovega napada na Izrael, 7. oktobra. 

'Operacija pozivnik'

Med vsemi oboroženimi skupinami, ki jih podpira Iran, je Hezbolah najmočnejši in izraelska obveščevalna služba si je ob oboroževanju skupine dolgo prizadevala prodreti v organizacijo bodisi z elektronskim nadzorom ali človeškimi informatorji. Vodstvo Hezbolaha pa se je prav v strahu pred izraelskim nadzorom odločilo, da telefone, ki bi lahko predstavljali prisluškovalne in sledilne naprave, zamenja za pozivnike.

Voditelji Hezbolaha so se tako odločili za nakup tajvanskih pozivnikov, ki naj ne bi imeli povezav z Izraelom, Ameriko ali katerimkoli Izraelovim zaveznikom. Pozivnik 'Peeder AR924' je bil nekoliko okoren, a robusten, zgrajen tako, da je preživel razmere na bojišču. Ob tem se je ponašal z vodotesno tajvansko zasnovo in baterijo, ki je lahko brez polnjenja zdržala več mesecev. Najboljše od vsega pa – izraelske obveščevalne službe pozivnikov ne bi mogle izslediti.

Voditelji Hezbolaha so jih naročili 5000, februarja pa so jih razdelili med borce in podpornemu osebju. Nihče od uporabnikov ni posumil, da nosijo domiselno izdelano izraelsko bombo.

Tajvansko podjetje Apollo za načrt ni vedelo, prodajno ponudbo pa je Hezbolahu poslal marketinški uradnik, ki mu je skupina zaupala in ki je bil povezan s podjetjem Apollo. Nekdanja predstavnica tajvanskega podjetja na Bližnjem vzhodu, identitete, katere viri časopisa niso želeli razkriti, je ustanovila lastno podjetje in pridobila licenco za prodajo pozivnikov znamke Apollo. Leta 2023 je skupini Hezbolah ponudila posel za enega od izdelkov – vsestranski 'AR924'.

Dejanska proizvodnja naprav pa je bila predana zunanjim izvajalcem in tržna posrednika pa ni vedele, da so bili pozivniki sestavljeni v Izraelu in pod stalnim nadzorom Mosada. Pozivniki so tako naposled skrivali tudi posebno komponento – majhno količino močnega eksploziva. Ta komponenta je bila tako skrbno skrita, da je ni bilo moč odkriti, četudi bi napravo razstavili. Viri so prepričani, da je Hezbolah slednje tudi naredil ter da je nekaj pozivnikov pregledal tudi s pomočjo rentgena.

Skrit pa je ostal tudi Mosadov oddaljeni dostop do teh naprav. Eksplozijo je tako na več tisoč napravah sprožil elektronski signal obveščevalne službe, da pa bi naredili kar največ škode, so pri Mosadu poskrbeli še za poseben dvostopenjskih postopek, potreben za pregled šifriranih varnostnih sporočil. "Da si lahko prebral takšno sporočilo, si moral pritisniti dva gumba, kar je v praksi pomenilo uporabo obeh rok," je povedal eden od neimenovanih uradnikov. V eksploziji bi tako uradniki skoraj zagotovo utrpeli poškodbe v obe roki in tako ne bi bili sposobni za boj.

Hezbolahu prisluškovali devet let, cilj nato postal Nasrala

Že leta 2015 je Mosad v Libanon začel vnašati podtaknjene radijske sprejemnike (walkie-talkie) za dvosmerno komunikacijo, ki so vsebovali preveliko baterijo, skrito eksplozivno sredstvo in sistem, ki je Izraelu omogočal popoln dostop do komunikacije med člani Hezbolaha. "Izrael je Hezbolahu prisluškoval devet let," so pripovedovali uradniki. "Ves čas pa so imeli tudi možnost, da bi radijske sprejemnike v katerem koli trenutku spremeniti v bombe".

12. septembra je izraelski predsednik vlade sklical svoje obveščevalne svetovalce in z njimi razpravljal o morebitnih ukrepih proti Hezbolahu. Zavedali so se, da bi aktivirani pozivniki lahko povzročili veliko nepopravljivo škodo Hezbolahu, a vedeli so tudi, da bi to najverjetneje terjalo povračilni ukrep preživelih voditeljev Hezbolaha v obliki raketnega napada. Domnevali so, da bi se lahko Hezbolahu priključil tudi Iran.

Jasno je bilo, da obstajajo tveganja, je povedal eden od neimenovanih virov, ki je ob tem dodal, da bi napad lahko privedel do popolne eskalacije napetosti. Razpravo pa so kasneje razširili še na en pomemben cilj – na Hasana Nasralo. Mosad je že leta vedel za voditeljevo bivanje v Libanonu in je natančno spremljal njegovo gibanje, so povedali uradniki. A Izrael se je zadržal, saj so bili prepričani, da bi njegov atentat vodil v vsesplošno vojno z milico in morda tudi z Iranom.

'Prejeli ste šifrirano sporočilo'

Ameriški diplomati so pritiskali na Nasralo, naj pristane na prekinitev ognja z Izraelom, a je slednji vztrajal, da se morajo spopadi najprej prekiniti v Gazi. In nato je nastopil 17. september.

Ko je v najvišjih krogih izraelske nacionalne varnosti divjala razprava o tem, ali naj napadejo voditelja Hezbolaha ali ne, je več tisoč pozivnikov v rokah borcev Hezbolaha zavibriralo. Na zaslonu se je prikazalo kratko sporočilo v arabščini: "Prejeli ste šifrirano sporočilo." 

18. septembra se je odvil podoben scenarij. Na enak način je eksplodiralo na stotine walkie-talkie naprav, ki so prav tako poškodovali uporabnike in mimoidoče. 

Napetosti so se stopnjevale, a minilo je deset dni, preden je bil izveden največji niz zračnih napadov Izraela na Libanon. Cilj: globoko zakopano poveljniško središče v Bejrutu.

Izraelski premier Benjamin Netanjahu je prav takrat v New Yorku na govoru Združenih narodov Hezbolahu sporočil: "Dovolj je. Ne bomo sprejeli še enega 7. oktobra". Dan kasneje je Hezbolah potrdil, kar je bilo vse bolj jasno – njihov vodja je mrtev.