Plenković: Zmaga v operaciji Nevihta je temelj sodobne hrvaške države

Hrvaška je vojaško operacijo Nevihta sprožila v jutranjih urah 4. avgusta 1995, potem ko so propadli pogovori o načrtu Z-4, ki je predvideval mirno reintegracijo območij pod nadzorom hrvaških Srbov ob zagotovilih širše avtonomije za področja z večinskim srbskim prebivalstvom. Politično vodstvo hrvaških Srbov je načrt dolgo zavračalo, soočeno z gotovim hrvaškim napadom pa je tik pred začetkom ofenzive vendarle pristalo na mednarodni predlog. Toda Zagrebu ni bilo več do pogajanj. Hrvaška je po velikem uspehu v majski operaciji Blisk in zmagi v zahodni Slavoniji ter po tem, ko je vojska hrvaških Srbov raketirala Zagreb, vprašanje sklenila rešiti z vojaškimi sredstvi.

Na 630 kilometrov dolgi fronti je imela Hrvaška vojska (HV) 200.000 vojakov, 350 tankov in 500 topov. Nasproti ji je stalo 27.000 pripadnikov Vojske Republike srbske krajine (VRSK) z 200 tanki in 250 topovi. Ofenziva se je pričela 4. avgusta 1995 ob 5. uri zjutraj z močnim obstreljevanjem položajev VRSK, uro pred tem pa so nekatere radarje vojske hrvaških Srbov onesposobila tudi ameriška letala F-18. Kmalu se je v plamenih pod točo hrvaških projektilov znašlo tudi glavno mesto samooklicane RSK Knin. 

Kljub začetnemu odporu na več odsekih fronte je HV začela dosegati prve večje uspehe in že 4. avgusta ob 17. uri so oblasti v Kninu odredile evakuacijo civilnega prebivalstva iz občin Knin, Benkovac, Obrovac, Drniš in Gračac. Ko so vojaki na fronti izvedeli za evakuacijo svojih družin, se je obrambna črta dokončno skrhala in hrvaški prodor je dobil velik pospešek. Že 5. avgusta v dopoldanskih urah so hrvaške enote zasedle Knin, naslednji dan pa so se združile s 5. korpusom armade Bosne in Hercegovine, ki je napadel iz smeri obkoljenega Bihaća. 

8. avgusta se je operacija uradno končala, potem ko se je generalu HV Petru Stipetiću v Glini vdal še 21. kurdunski korpus pod poveljstvom Čedomirja Bulata. Operacije odstranjevanja žepov odpora so sicer trajale vse do 14. avgusta. Na hrvaški strani je padlo 174, na srbski pa 575 vojakov. 

V dneh po zaključku vojaške operacije so se zgodili tudi nekateri zločini nad srbskih prebivalstvom, ki ni želelo zapustiti svojih domov skupaj z večino. Nekatere zločine je hrvaško pravosodje pozneje sankcioniralo, nekateri pa so bili obravnavani tudi na sodišču v Haagu. Po srbskih virih je med Nevihto umrlo 1852 Srbov.

Podatki o številu beguncev so različni. Po podatkih OZN je domove zapustilo 150.000 Srbov, srbski viri pa trdijo, da so številke višje, in sicer med 200.000 in 250.000. Večina hrvaških Srbov je zatočišče našla v Republiki srbski in Srbiji. Prav njihova "matična" država se je sicer v povojnih letih izkazala za precej mačehovsko, saj so mnogi dolga leta živeli v improviziranih begunskih taboriščih in drugih neprimernih nastanitvah, soočali pa so se tudi z veliko revščino. 

Podonavje, ki je še ostalo pod nadzorom hrvaških Srbov, se je leta 1998 mirno reintegriralo v hrvaški ustavni red.

Plenković: Nikomur ne bomo nikdar dopustili, da bi pod vprašaj postavil obrambni značaj domovinske vojne

Hrvaški premier Andrej Plenković je ob današnji proslavi v Kninu poudaril, da ne bodo nikomur nikdar dopustili, da bi pod vprašaj postavil obrambni značaj domovinske vojne. "To je tudi sporočilo naši sosednji državi Srbiji, ki bi morala po mojem mnenju opustiti brezplodno retoriko zgodovine, se soočiti s svojo odgovornostjo in se usmeriti k politiki sprave in prihodnosti," je dejal.

Povedal je, da so domovinska vojna ter zmage v operaciji Nevihta in v operacijah pred tem temelji sodobne hrvaške države. "Zato iskanje resnice o izginulih, obravnava vojnih zločinov in zagotavljanje pravice za vse, ki so utrpeli bolečino, ostajajo naša večna dolžnost," je povedal na slovesnosti na lokalnem nogometnem stadionu v Kninu.

Tudi predsednik sabora Gordan Jandroković je poudaril, da se hrvaški narod zaveda, da je domovinska vojna skala, na kateri temelji sodobna hrvaška država. "Nobene dileme ni, nobenega suma ni, to je bila legalna in legitimna vojaška operacija, pravična operacija. To je zgodovinsko dejstvo, ki ga ne bo omajal noben zgodovinski revizionizem in nobena lažna interpretacija zgodovinskih dejstev," je poudaril predsednik hrvaškega parlamenta.

Predsednik države Zoran Milanović pa je Srbiji sporočil, da Hrvaška ne bo nehala iskati izginulih državljanov. "Ne moremo odstopiti od iskanja nekaj tisoč ljudi, za katere ne vemo, kje so, in ne moremo pristati na to, da jih enačijo z ljudmi, ki so domnevno izginili na Hrvaškem," je poudaril. Kritičen je bil tudi do pregona hrvaških vojaških poveljnikov v sosednjih državah, kar je po njegovih besedah slabo za medsebojne odnose. Hrvaške oblasti bi morale temu preprosto reči ne, je bil jasen.

Vsi trije predsedniki, predstavniki lokalnih oblasti in družine žrtev domovinske vojne so že zjutraj položili vence na osrednjem mestnem trgu v Kninu. Po slovesnosti, ki so jo letos zaradi pandemije covida-19 namesto na tradicionalnem prizorišču na kninski trdnjavi pripravili na lokalnem nogometnem stadionu, je potekala še maša. Na kninski trdnjavi pa so tako kot vsako leto ob obletnici izobesili velikansko hrvaško zastavo, kot so to 5. avgusta 1995 storili hrvaški vojaki.

Slovesnosti se letos ni udeležil noben izmed visokih političnih predstavnikov srbske manjšine na Hrvaškem, tako kot lani ob 25. obletnici Nevihte.

Vučić: Dogodke vsak razume na svoj način, a življenja se ne da zaustaviti

V srbskem kraju Busije so v sredo obeležili dan trpljenja srbskega ljudstva v drugi svetovni vojni in v operaciji Nevihta. Srbski predsednik Aleksandar Vučić je dejal, da dogodke vsak razume na svoj način, a življenja se ne da zaustaviti. Ob tem je Hrvaški in ostalim ponudil roko partnerstva."Ponujamo roko partnerstva tako današnji Hrvaški kot vsem drugim ob zavedanju, da ima ta prostor nedeljivo usodo. Še dolgo bo preteklost vsak razumel na svoj način, ampak življenja se ne da zaustaviti," je povedal Vučić.

Pri tem je poudaril, da Srbija je in bo ostala ponosna na svojo zgodovino ter na projekte, ki zagotavljajo uspešno prihodnost in varujejo srbski narod – da se ne bi nikoli več ponovile strahote preteklosti, kot so eksodusi, operacija Nevihta ipd. "Močna Srbija je po desetletjih postala gospodar svoje usode," je dodal.

Na slovesnosti pred dnevom spomina na trpljenje in pregon Srbov je spomnil še na ubite in pregnane Srbe. Priznal je tudi, da Srbija s takratnimi begunci ni ravnala najlepše in da jih je skrivala, saj se jih je sramovala. Po njegovem mnenju pa mora Srbija temeljiti na kulturi in identiteti spomina. "Nikoli ne bomo dobili priznanja sveta za svoje žrtve, nihče ne bo jokal za srbskimi otroki," je še povedal.