Omejitev krčenja gozdov in zaščita tal: 70 odstotkov tal v EU ni v dobrem stanju

Evropska komisija je predlagala novo uredbo za omejitev krčenja in degradacije gozdov kot del prizadevanj za uresničitev evropskega zelenega dogovora. "V obdobju od leta 1990 do leta 2020 smo izgubili 420 milijonov hektarov gozdov po svetu, kar je območje, večje od Evropske unije," je ob predstavitvi pobude v Bruslju opozoril izvršni podpredsednik Evropske komisije Frans Timmermans, ki je pristojen za evropski zeleni dogovor.

Predlagana uredba o krčenju gozdov je odziv na pozive državljanov k zmanjšanju evropskega prispevka h krčenju gozdov in spodbujanju trajnostne potrošnje, je še dejal.

Nova pravila naj bi zagotovila, da proizvodi, ki jih državljani EU kupujejo in uporabljajo na trgu Unije, ne prispevajo h krčenju in degradaciji gozdov po svetu. Glavni razlog za te procese je širjenje kmetijstva, ki je povezano z določenimi vrstami blaga in surovin, kot so soja, govedina, palmovo olje, les, kakav in kava, ter nekaterimi iz njih pridobljenimi proizvodi, navajajo v Bruslju.

Uredba določa pravila o obvezni potrebni skrbnosti za podjetja, ki želijo to blago dati na trg EU. Njen namen je zagotoviti, da bo v EU dovoljeno tržiti zgolj proizvode, ki so zakoniti in ne povzročajo krčenja gozdov. Evropska komisija bo v ta namen uporabila sistem primerjalne analize, s katerim bo ocenila države in njihovo stopnjo tveganja za krčenje in degradacijo gozdov zaradi omenjenega blaga in surovin.

Če od partnerskih držav pričakujemo ambicioznejše podnebne in okoljske politike, bi morali tudi sami prenehati podpirati krčenje gozdov, je povedal komisar za okolje, oceane in ribištvo Virginijus Sinkevičius, ki je uredbo o krčenju gozdov označil za doslej najambicioznejši zakonodajni poskus za reševanje tega vprašanja na svetovni ravni.

Komisija je uredbo o krčenju gozdov predstavila dva tedna po tistem, ko je več kot sto držav na podnebni konferenci COP26 v Glasgowu podpisalo pobudo, v skladu s katero naj bi do leta 2030 ustavili krčenje gozdov in drugo uničevanje naravnega okolja. Pobudi se je v imenu EU pridružila tudi Evropska komisija.

Pri okoljevarstveni organizaciji Greenpeace so predlog za zajezitev krčenja gozdov označili za prvi korak k zaščiti svetovnih gozdov, ki ima še vedno veliko pomanjkljivosti. Pogrešajo namreč zaščito tudi za savane in mokrišča, ki so po njihovem mnenju velikega pomena za podnebne ukrepe in biotsko raznovrstnost. Poleg tega se predlog komisije nanaša le na omejeno število proizvodov, pri čemer niso vključeni taki, ki so močno povezani z uničenjem gozdov in ekosistemov, denimo svinjina, perutnina, guma in koruza.

Komisija je predstavila tudi novo strategijo za tla, na podlagi katere naj bi bila do leta 2050 vsa evropska tla obnovljena, odporna in ustrezno zavarovana. Po besedah Sinkevičiusa komisija predstavlja prelomno strategijo EU za tla z močno politično agendo, katere cilj je zagotoviti raven varstva tal, ki bi bila enakovredna ravni varstva vode, morskega okolja in zraka.

Strategija za tla bo prispevala k "zdravju, trajnostni rabi in potrebnemu pravnemu varstvu tal", pa je dejal Timmermans. Zdrava tla so predpogoj za 95 odstotkov hrane, ki jo zaužijemo. Poleg tega gostijo več kot 25 odstotkov biotske raznovrstnosti na svetu in so največje kopensko skladišče ogljika na planetu. Toda 70 odstotkov tal v EU ni v dobrem stanju, opozarjajo v Bruslju.

Strategija določa okvir s konkretnimi ukrepi za varstvo, obnovo in trajnostno rabo tal ter predlaga sklop prostovoljnih in pravno zavezujočih ukrepov. Poziva tudi k zagotavljanju enake ravni varstva tal kot za vodo, morsko okolje in zrak v EU. To bo omogočil predlog za novo zakonodajo o zdravju tal, ki naj bi bil po oceni učinka in širokem posvetovanju z deležniki in državami članicami predstavljen do leta 2023.