Odvetniki skušajo primere vojnih zločinov v Siriji pripeljati na Mednarodno kazensko sodišče

Zahteva pravne skupine za človekove pravice za obravnavo na Mednarodnem kazenskem sodišču (MKS) vključuje dokaze o sirskih žrtvah, ki so bile prisiljene pobegniti v Jordanijo zaradi napadov in ustrahovanja sirske vlade in milic, ki jih podpira Iran. Vložil jo je Iranski dokumentacijski center za človekove pravice s sedežem v ZDA, poroča Guardian.

Žrtve, vključno s sirskimi novinarji, so bile tarče nasilja med letoma 2011 in 2018 zaradi svojih poklicnih novinarskih dejavnosti in dejanskih ali domnevnih opozicijskih dejavnosti. Prihajajo iz pretežno sunitskih mest in območij v Siriji, ki sta jih alavitski Assadov režim in šiitska Islamska republika Iran, ki je podpirala številne milice v Siriji, dojemala kot nasprotnike.

Zdaj je prvič, da so iranski uradniki na dnevnem redu obtožb nasilnih dejavnosti in so postali del vse večjega prizadevanja, da bi častniki sirske vojske in drugi pravno odgovarjali za svoja dejanja, bodisi na MKS ali na nacionalnih evropskih sodiščih, vključno v Nemčiji in Franciji. Napredek v povezavi s tem primerom pa je v večini pogledov nemogoč pod okriljem Združenih narodih zaradi grožnje ruskega veta, piše Guardian.

'Cilj so dosegli za ceno na stotine tisoč ubitih, ranjenih in razseljenih sirskih civilistov'

Gissou Nia, eden izmed odvetnikov v pravni skupini, ki je vložila zahtevo, je po navedbah Guardiana dejal: "Do zdaj je javnost malo pozornosti posvečala pravni odgovornosti Islamske republike Iran v desetletnem sirskem konfliktu, kljub precejšnjemu posredovanju iranskih uradnikov v Siriji in njihovi zagrešitvi grozodejstev. Islamska republika Iran je zagotovila široko paleto vojaške in nevojaške podpore za dosego svojih ciljev, predvsem zato, da bi za vsako ceno preprečila padec osramočenega sirskega predsednika Bašarja al Asada. Žal so ta cilj dosegli za ceno na stotine tisoč ubitih, ranjenih in razseljenih sirskih civilistov."

Sirija ni pogodbenica Rimskega statuta MKS, vendar pravna skupina trdi, da ima MKS pristojnost, ker so žrtve pobegnile v Jordanijo, ki pa je država pogodbenica. Odvetniki so dokaze predložili anonimno, saj jih je strah morebitnih povračilnih ukrepov, vendar bo identiteta pritožnikov na MKS znana. Sodišče mora pred začetkom preiskave sprejeti predhodno odločitev, roka, do katerega mora odločiti, pa ni. 

Sirski civilisti so se počutili prisiljeni pobegniti

Sirski civilisti so se, kot navajajo odvetniki, počutili prisiljeni pobegniti pred neselektivnim bombardiranjem in streljanjem, izvensodnimi poboji, samovoljnimi aretacijami in pridržanji, pretepanjem in drugimi zlorabami, iskalnimi operacijami in nasilnim zatiranjem pravice do svobodnega izražanja, kar so občutili tudi civilni novinarji in aktivisti. Nadalje trdijo, da so milice, ki jih podpira Iran, vključno z libanonskim Hezbolahom, Liwa Fatemiyoun (afganistanska šiitska milica, ki jo vodi iranska Islamska revolucionarna garda) in Liwa Abu Fadl Al-Abbas, napadle sirska mesta skupaj z oboroženimi silami sirske vlade.

Dokazi, ki jih je skupina odvetnikov predložila MKS, razkrivajo, kako so bili Sirijci prisiljeni zapustiti svoje domove in svoje družine ter se niso mogli vrniti v svojo državo, poroča Guardian.

Rimski statut podeljuje MKS pristojnost soditi o zločinih proti človeštvu, in sicer odločiti o deportaciji ali prisilni premestitvi prebivalstva, kar člen v statutu navaja kot "prisilno razselitev zadevnih oseb z izgonom ali drugimi prisilnimi dejanji z območja, v katerem so zakonito prisotne". Tako je MKS denimo leta 2018 ugotovilo, da ima pristojnost razsojati o ljudstvu Rohingya, ki je bilo prisiljeno pobegniti iz Mjanmara v begunska taborišča v Bangladešu. Bangladeš je namreč za razliko od Mjanmara pogodbenica MKC.