Odvetnik Smiljane Srnec: Pričakujem razveljavitev sodbe

Hrvaško vrhovno sodišče je danes pripravilo javno sejo glede pritožbe Smiljane Srnec na sodbo, s katero jo je sodišče 30. junija lani obsodilo na 15 let zaporne kazni zaradi umora sestre Jasmine Dominić poleti 2000. To je tudi najvišja možna kazen v Republiki Hrvaški.

Obravnavo je vodil sodnik Damir Kos, tožilca pa na obravnavi ni bilo, čeprav je bil pozvan, poročajo hrvaški mediji. Vrhovno sodišče lahko zdaj kazen potrdi ali spremeni, lahko pa sojenje vrne na začetek. S tem pa obstaja tudi možnost, da prvoobtoženo Srnečevo (vsaj za nekaj časa) izpusti na prostost.

Zagovornik 45-letne Srnečeve Krešimir Golubić je po koncu predstavitve argumentov tožilstva prosil za odmor, ker mu je postalo slabo. Po nekaj minutah prekinitve je nato nadaljeval z obrambo oziroma predložitvijo pritožbe. Po tem je v solzah spregovorila tudi Smiljana, ki je dejala, da se strinja z vsem, kar je povedal njen odvetnik, ter da nima ničesar za dodati.

Seja senata vrhovnega sodišča je bila končana ob 9.32. Golubić je po tem za Jutarnji list na kratko povedal, da pričakuje razveljavitev sodbe. "To je edina možnost, ker je v vsakem stavku sodbe, ki jo je izreklo prvostopenjsko sodišče, protislovje," je menil. "Smiljana je bila aretirana samo zato, ker je bila takrat v hiši," je dodal ter povedal, da obtožena verjame, da se bo lahko že kmalu vrnila k svojim otrokom, pa na spletu piše Dnevnik.hr.

Zločin, ki je pretresel Hrvaško

Na sled zločina, ki je pretresel Hrvaško, so preiskovalci prišli 16. februarja 2019. Truplo pokojne Jasmine je bilo skoraj 19 let skrito v zamrzovalni skrinji družinske hiše v Palovcu, kjer je Smiljana živela s svojo družino in mamo. Slednja je sicer večino časa preživela v tujini, kjer je tudi delala, občasno pa se je vračala v rodni Palovec.

Kaznivo dejanje je bilo kvalificirano kot umor, kazen 15 let zapora, ki jo je 45-letnici izreklo prvostopenjsko sodišče, pa je najvišja možna. Sodba sicer še ni pravnomočna.

Čakovski odvetnik Golubić je pritožbo na 77 straneh vložil v roku – 14. septembra letos. Vrhovno sodišče, ki je prejelo celoten spis, je po preučitvi razpisalo javno sejo. Na njej je tudi obtožena dobila možnost nagovora sodnega senata, ki pa je zaradi koronskih ukrepov potekal po videopovezavi iz varaždinskega zapora, kjer je v priporu.

Eden izmed pomembnejših delov pritožbe se nanaša na nasprotje med vsebino obrazložitve in samo sodbo – glede na to, kar je navedeno v zapisnikih s sojenja. To se je sicer pričelo 15. oktobra 2019 in končalo 30. junija lani. Po mnenju obrambe je prišlo do bistvenih kršitev določb zakona o kazenskem postopku, kar je tudi edini temeljni razlog, da bi bilo sodbo treba razveljaviti. Z višino kazni se obramba tako ni niti ubadala.

Ob bistvenih kršitvah določb zakona o kazenskem postopku – če vrhovno sodišče ugodi pritožbi – o kazni tako sploh ne bi več razpravljali, sodbo bi razveljavili, sojenje pa bi morda prevzel drug sodnik.

Odločitev o pritožbi bo po besedah sodnika Kosa pisno sporočilo varaždinsko prvostopenjsko sodišče.

Za odvetnika sporno tudi vprašanje točnega časa umora

Po mnenju zagovornika obtožene je prav tako sporno – in to je tudi obširno navedel v pritožbi – vprašanje natančnega časa, ko se je umor zgodil. V pritožbi namreč trdi, da preiskovalci sploh niso ugotovili, kdaj je bila Jasmina umorjena, kaj šele, kaj se je leta 2000 sploh zgodilo.

"Ni mogoče brez dvoma ugotoviti, kdo je storil to kaznivo dejanje. Napačna je predpostavka, da je glede na čas in kraj dejanja to lahko storila samo obtožena. Indici, na katerih temelji sodba, so napačne. Obtožena sploh ni dobila priložnosti, da se brani," je navedel odvetnik.

Prav tako je dejal, da žrtev v času izginotja ni živela v Zagrebu. Policisti so po njegovih besedah podali napačne obtožbe, pri obdukciji trupla pa da so sodelovale pristranske osebe. "Ni bilo ugotovljeno, čigavi so najdeni lasje. Sledi DNK so bile popolnoma ohranjene, strokovnjak, ki jih je analiziral, pa se je osredotočil na mesto, za katero je vedel, da bo DNK tam propadla," pravi Golubić. Poudaril je še, da je bilo okoli skrinje veliko oseb, ogled in preiskava pa da sta bila izvedena nestrokovno. Možje v modrem se poleg tega naj ne bi niti zmenili za moško sled na nogavici, s katero je bilo truplo zvezano.

"Obtožena ni mogla sama premikati skrinje po hiši," je dodal ter se navezal na pri Srnečevi diagnosticirano skoliozo. Sodišče naj bi sicer zavrnilo zdravniški pregled obtožene. Povedal je še, da so starši podali lažno prijavo glede Jasmininega izginotja.

V vsakem primeru pa 'truplo v skrinji' ostaja eden najbolj razvpitih, skrivnostnih in grozljivih zločinov na Hrvaškem. Če bi se sojenje znova vrnilo na začetek, pa bi to pomenilo tudi svojevrsten neuspeh hrvaškega sodstva. Povsem možno je namreč, da bi Smiljana Srnec na vnovično sojenje čakala na prostosti. Če pa vrhovno sodišče pritožbo zavrne in potrdi prvotno sodbo, to pomeni, da bo 'ledena Smiljana' (kot so jo oklicali hrvaški mediji) še nadaljnjih 13 let preživela za zapahi.