Znanstveniki svarijo: Arktični ocean umira

Nemška ladja Inštituta Alfred Wegener se je po 389 dneh na Arktiki vrnila v domovino. Znanstveniki so na največji ekspediciji na Arktiko doslej več kot eno leto zbirali  podatke o ozračju, oceanu, morskem ledu in ekosistemih, da bi pomagali oceniti vpliv podnebnih sprememb na območje in svet. 

Zbrali so številne podatke, ki jih morajo zdaj, ko so se vrnili, še analizirati. Med odpravo so med drugim srečali 60 polarnih medvedov. A večja grožnja zanje je bil koronavirus, zaradi katerega je bila posadka dva meseca ujeta na severnem tečaju. Prav tako so morali prilagoditi organizacijo, saj so letalske družbe zaradi pandemije odpovedale številne lete. Danes so se vsi le vrnili v domovino.

Vodja odprave Markus Rex je sporočil, da je bila ekipa 300 znanstvenikov iz 20 držav v tem času priča edinstveni lepoti. Resnično bi morali vložiti vse napore v to, da bi ta košček sveta ohranili za prihodnje generacije, je poudaril. A napovedi niso najbolj optimistične. 

Rex je za AFP povedal, da so se znanstveniki na lastne oči prepričali o tem, kakšne dramatične vplive imajo podnebne spremembe na regijo, ki jo sicer imenujejo epicenter podnebnih sprememb. 

"Bili smo priče temu, kako umira  Arktični ocean. Proces smo videli iz naših oken in ga občutili, ko smo hodili po tankem  in krhkem ledu." Rex je izpostavil količino ledu, ki se je stopila: "Namesto ledu smo, kjer bi moral biti led, opazovali vodo. Na samem severnem tečaju smo našli stopljen, tanek in krhek led. Če se bo trend globalnega segrevanja na severnem tečaju nadaljeval, bomo čez nekaj desetletij "poleti imeli Arktiko brez ledu", je dejal Rex.

Arktična območja se v povprečju segrevajo več kot dvakrat hitreje kot preostali del sveta

Hitro segrevanje arktičnih predelov bo najverjetneje povzročilo, da bomo kmalu priča poletjem, ki bodo popolnoma brez ledu. Po zadnjih napovedih bi se lahko to zgodilo že v roku dveh desetletij, saj se arktična območja v povprečju segrevajo več kot dvakrat hitreje kot preostali del sveta. Za tako hitro padanje krivulje morskega ledu je v veliki meri odgovorna tudi t. i. 'pozitivna povratna zanka'. Arktični led in sneg namreč odbijeta večino svetlobe od sonca, na ta način se led in morje pod njim grejeta počasi. Povsem drugače je, ko se led stali in imamo veliko vodne površine. Morje je 'temnejše', kot sta led in sneg, in zato vpije več svetlobe od sonca. Segrevanje se tako pospeši in toplejše morje pomeni tudi počasnejše zamrzovanje v jeseni. Torej – več kot je odprtega morja, več toplote se nabira v Arktičnem oceanu, hitrejše je taljenje spomladi in poleti, počasnejše zamrzovanje v jeseni in pozimi, pojasnjuje naš vremenoslovec Aleš Satler. 

Površina ledu v Arktičnem oceanu ima izrazito sezonsko nihanje

Kot še pojasnjuje Satler, ima površina morskega ledu v Arktičnem oceanu izrazito sezonsko nihanje. Največji obseg led običajno doseže v prvi polovici marca, najmanjšega okoli 15. septembra. Ob maksimumu površina preseže petnajst milijonov kvadratnih kilometrov in je na ta način precej  večja od celotne Evrope, ki meri dobrih deset milijonov kvadratnih kilometrov. V običajnih razmerah je površina ledu v sredini septembra okoli šest milijonov kvadratnih kilometrov, letos pa je ledu precej manj. Trenutna površina znaša dobrih 3,7 milijona kvadratnih kilometrov in bo druga najmanjša od začetka meritev, takoj za letom 2012, ko je bilo stanje tam zgoraj še nekoliko slabše. Letos je rekordno malo ledu na ruski strani, tam je led pobralo vse do 85 ° geografske širine, kar je res izjemno. Zanimivo precej normalne razmere vztrajajo na kanadski in grenlandski, tukaj je ledu le malce manj kot običajno. Že kakšen mesec dni pa je morje ob sibirski obali povsem brez ledu.