Odnašanje trupel z Everesta: 'Bruhanje, kašljanje, glavoboli'

Tshiring Jangbu Sherpa pravi, da ne bo nikoli pozabil prvega trupla, ki ga je pred več kot desetletjem videl le nekaj metrov od vrha Lotse v Himalaji. Nepalec je maja 2012 delal kot vodnik nemškega alpinista, ki je poskušal osvojiti četrto najvišjo goro na svetu. A le malo pred vrhom jima je nekaj zaprlo pot – truplo. Šlo naj bi za češkega plezalca Milana Sedlaceka, ki je izginil le nekaj dni prej.

Truplo sta zaobšla in napačno predvidevala, da ga bo pa že nekdo prišel iskat. Pa ga ni. Vsak plezalec, ki je za njima želel priti do vrha Lotseja, je moral stopiti mimo pokojnega češkega alpinista. 46-letni šerpa si ni nikoli predstavljal, da bo imel možnost truplo Sedlaceka vrniti bližnjim, ko so ga izbrali v ekipo, ki bo čistila visoko Himalajo.

Pred celim stoletjem se je začelo beležiti plezanje na Everest, v tem obdobju pa je na tem območju umrlo več kot 3000 ljudi. Veliko trupel je še ostalo pokopanih pod snegom. Število smrtnih žrtev je vsako leto višje, letos jih je do julija umrlo osem, leta 2023 pa jih je po podatkih nepalskega oddelka za turizem umrlo 18. Vlada je tako že leta 2019 začela kampanjo čiščenja, ki je vključevala odstranitev mrtvih plezalcev. Letos pa so si oblasti zadale nov cilj: iz "območja smrti", ki se nahaja nad nadmorsko višino 8000 metrov, naj bi izvlekli pet trupel, piše BBC.

Ekipa se je odpravila na "območje smrti", v 54-dnevni operaciji, ki se je končala 5. junija pa so uspeli na nižjih legah odstraniti eno okostje in 11 ton smeti. "Nepal je dobil slab sloves zaradi smeti in trupel, ki so v velikem obsegu onesnažili Himalajo,"  je za BBC povedal major Aditya Karki, vodja letošnje operacije. S kampanjo ne želijo samo očistiti Himalaje, temveč tudi izboljšati varnost plezalcev.

Na poti so doživeli mnogo. Major Karki je pojasnil, da je mnoge presenetil pogled na trupla. Enega izmed njih tako zelo, da se pol ure ni mogel premakniti, ko je videl truplo.

Kako je operacija potekala?

Veliko ljudi si preprosto ne more privoščiti, da bi plačali helikopter, ki bi odletel po truplo tistega, ki se je poslovil v gorah Nepala. In tudi če imajo dovolj finančnih sredstev, večina zasebnih podjetij noče pomagati, saj gre za preveč nevarno dejanje. 

Vojska je za namen pobiranja trupel namenila pet milijonov rupij oziroma nekaj manj kot 55 tisoč evrov. Za spust telesa z višine 8000 metrov je potrebnih 12 ljudi, vsak od njih pa potrebuje štiri jeklenke kisika. Ena jeklenka stane več kot 400 dolarjev oziroma nekaj manj kot 400 evrov. In na voljo ni veliko časa, vsako leto nastopi nekakšno 15-dnevno obdobje, v katerem se lahko plezalci povzpnejo in spustijo z višine 8000 metrov, saj se vetrovi med prehodi med cikli vetra upočasnijo. Na "območju smrti" namreč hitrost vetra pogosto presega 100 kilometrov na uro.

Potem, ko so locirali trupla, je ekipa večinoma delala ponoči, da ne bi motili drugih alpinistov. Na območju Everesta, ki ga sestavljata tudi Lotse in Nuptse, sta namreč za ljudi, ki se vzpenjajo in spuščajo iz baznega tabora, na voljo le ena lestev in ena žičnica. "Zelo težko je bilo prepeljati trupla z območja smrti,"  je dejal šerpa. "Večkrat sem bruhal, drugi so ves čas kašljali, tretje je bolela glava, ker smo ure in ure preživeli na zelo visoki nadmorski višini."

Na takšni višini tudi šerpe ne morejo nositi več polne teže, le kakšnih 25 kilogramov, kar je manj kot 30 odstotkov njihove zmogljivosti na nižjih nadmorskih višinah. 

Telo, ki ga je želel Tshiring Jangbu Sherpa spraviti v dolino, je bilo že kar dobro zakopano pod snegom. Po 12 letih izpostavljanja soncu in snegu se je tudi močno razbarvalo. Trupla štirih alpinistov so bila najdena v popolnoma istem položaju, v katerem so umrli. Ker so njihove okončine bile zamrznjene, pa jih ni bilo mogoče niti premikati, kar je še dodatno otežilo prevoz. Nepalska zakonodaja namreč določa, da morajo vsa trupla ostati v čim boljšem stanju, preden jih vrnejo oblastem – vsaka poškodba lahko povzroči kazni.

Trajalo je neprekinjenih 24 ur, da so truplo, za katerega se domneva, da pripada češkemu alpinistu, pripeljali do najbližjega tabora, ki je oddaljen samo 3,5 kilometrov. Ekipa je nato porabila še 13 ur, da je truplo spravila do drugega nižjega tabora. Naslednja postaja za trupla je bila pot s helikopterjem v Katmandu, kar ekipi ni uspelo takoj. Zaradi slabega vremena so pet dni obtičali v mestu Namche.

Trupla in okostje so zdaj v mrtvašnici v nepalski prestolnici Katmandu. Vojska je do sedaj uspešno identificirala le češkega alpinista Sedlaceka in ameriškega alpinista Ronalda Yearwooda, ki je umrl leta 2017. Postopek identifikacije preostalih dveh pa je še v teku. V pomoč pri identifikaciji so bili sicer tudi vodniki in šerpe, ki spremljajo lokacije in izgubljene alpiniste. 

Šerpe so prepričane, da zdaj trupla pripadajo večinoma tujcem, vendar nepalska vlada tega ne potrjuje. Od začetka beleženja je namreč v Himalaji umrlo približno 100 šerp, družine pa še kar čakajo na njihova trupla, da bi opravili zadnji budistični obred.