The Washington Post in Atlanta Journal-Constitution sta povzela navedbe Carterjevega sina Chipa, da je umrl po skoraj dveh letih v hospicu.
Demokrat Jimmy Carter je bil najstarejši še živeči nekdanji predsednik ZDA. Bolj kot zaradi dela v Beli hiši so ga po svetu cenili za tisto, kar je naredil po izteku svojega edinega predsedniškega mandata. Leta 2002 je dobil Nobelovo nagrado za mir.
James Earl Carter se je rodil 1. oktobra 1924 v kraju Plains v Georgii. Bil je prvi ameriški predsednik, ki je bil rojen v pravi bolnišnici, kjer je njegova mama delala kot medicinska sestra.
Odraščal je v revnem okolju in se je v mladosti na rasno ločenem ameriškem jugu igral s temnopoltimi otroki. Ko je leta 1971 prevzel položaj guvernerja Georgie, je nemudoma naznanil, da je čas rasne segregacije minil, in s tem neprijetno presenetil številne svoje bele podpornike, ki so med kampanjo v njem videli steber obrambe nadvlade belcev nad temnopoltimi.
Carter je srednjo šolo končal v Plainsu, tam je igral košarko, leta 1941 pa se je vpisal na mornariško akademijo in po diplomi služboval na podmornicah. Vojaško kariero je končal s činom poročnika mornarice. Še prej je leta 1946 poročil tri leta mlajšo Rosalynn Smith.
Predsednik v času krize s talci v Iranu, visoke inflacije, pomanjkanje bencina
Po mornarici je šel domov gojit kikiriki in se spustil v politiko. Od leta 1963 do leta 1967 je bil državni senator v Georgii, od leta 1971 do leta 1975 pa guverner Georgie. Zaradi omejitve mandata za ta položaj ni mogel več kandidirati in leta 1976 se je spustil v tekmo za predsednika ZDA. Na volitvah je premagal republikanca Geralda Forda, ki so mu Američani še vedno zamerili, da je pomilostil predhodnika Richarda Nixona.
Carterja se Američani najbolj spominjajo kot predsednika, ki je vodil državo v času krize s talci v Iranu, v času visoke inflacije, pomanjkanja bencina in energetske krize. To so bile okoliščine, na katere ni mogel vplivati, za poraz proti republikancu Ronaldu Reaganu leta 1980 pa je bil kriv tudi ponesrečen poskus osvoboditve talcev.
Kriza s talci v Teheranu je trajala 444 dni, od konca leta 1979 pa vse do Reaganove prisege 20. januarja 1981, ko je Iran dosegel svoje s Carterjevim porazom. Reaganova vlada je kasneje Iranu prodajala orožje, denar od prodaje pa skrivaj namenila za nakup orožja desničarjem v Nikaragvi.
Po drugi strani pa v zgodovini ostaja zapisano njegovo uspešno posredovanje med Egiptom in Izraelom, katerega sad je bil sporazum iz Camp Davida. V predsedniško letovišče Camp David je septembra 1978 pripeljal egiptovskega predsednika Anvarja Sadata in izraelskega premierja Menahema Begina, ki sta sklenila sporazum o medsebojnem državnem priznanju, Palestinci pa so dobili nekaj avtonomije na Zahodnem bregu in v Gazi.
Predvsem republikanci so mu kasneje zelo zamerili, da je s Panamo leta 1977 sklenil sporazum o predaji Panamskega kanala Panami do leta 2000.
Imenoval ni nobenega vrhovnega sodnika
S sovjetskim voditeljem Leonidom Brežnjevom je leta 1979 podpisal sporazum o zmanjševanju strateške jedrske oborožitve SALT II, ki pa je bil zamrznjen, ko je Sovjetska zveza istega leta zavzela Afganistan.
Carter je uvedel sankcije v obliki prepovedi izvoza žita v Sovjetsko zvezo in vodil zahodni bojkot poletnih olimpijskih iger leta 1980 v Moskvi. Sovjetski blok se je maščeval tako, da jih ni bilo na igre v Los Angelesu štiri leta kasneje.
Carter je bil edini predsednik doslej, ki v svojem mandatu ni imenoval nobenega vrhovnega sodnika. Ustanovil pa je dve ministrstvi, za energijo in izobraževanje.
Znan je tudi po deregulaciji pivovarske industrije leta 1979. Od takrat se lahko v ZDA prvič od leta 1920 hmelj in slad prodajata zasebnim majhnim pivovarjem.
Carter se je zavzemal za zdravstveno reformo, a je načrte o tem udejanjil šele Barack Obama, veliko je moraliziral in varčeval z energijo. Zaradi varčevanja s kurjavo je v Beli hiši nosil puloverje, nanjo pa je dal namestiti sončne celice.
Bil je osebni prijatelj Elvisa Presleyja in nikoli ni odstopil od prepričanja, da je leta 1969 na nebu videl neznani leteči predmet iz vesolja.
Leta 1982 je z ženo Rosalynn ustanovil Carterjev center, ki je pomagal ljudem v 80 državah sveta, aktiven je bil v organizaciji Habitat for Humanity, ki po svetu gradi hiše za reveže, do pred nekaj leti je učil verouk v baptistični cerkvi Maranatha ter predaval na univerzi Emory, kjer je leta 2019 dobil naziv rednega profesorja.
Po svetu je posredoval za mir in osvoboditev talcev. Nobelovo nagrado za mir je leta 2002 dobil tudi zaradi glasnega nasprotovanja vojni proti Iraku, na katero se je vlada Georgea Busha mlajšega takrat še pripravljala.
Bil je prvi predsednik ZDA, ki je obiskal podsaharsko Afriko, in sicer je bil leta 1978 v Nigeriji.
Bil je tudi prvi, ki je moral pričati pod prisego v preiskavi, katere predmet je bil. A preiskava sumljivih posojil njegovemu podjetju kikirikija ni razkrila nepravilnosti.
Carter je napisal več knjig, pisal je celo poezijo, dobil je tri grammyje, in sicer v kategoriji besednih albumov za branje svojih knjig.
Z ženo Rosalynn sta imela tri sinove in hčerko ter 12 vnukov in 13 pravnukov.
Odzivi svetovnih voditeljev
Na smrt Carterja sta se odzvala tudi odhajajoči predsednik ZDA Joe Biden in novoizvoljeni predsednik Donald Trump.
"Amerika in ves svet sta izgubila izjemnega voditelja, državnika in humanitarca," sta v skupni izjavi zapisala Biden in prva dama Jill ter dodala, da je bil Carter njun drag prijatelj, ki je spreminjal življenja na bolje po vsem svetu. "Bil je človek načel, vere in ponižnosti."
Novoizvoljeni predsednik Donald Trump je izpostavil, da Američani Carterju dolgujejo hvaležnost. V zapisu na družbenem omrežju Truth Social je priznal, da se z njim filozofsko in politično ni strinjal, da pa je spoznal, da je resnično ljubil in spoštoval ZDA in vse, kar predstavlja. Trump je še zapisal, da so bili izzivi, s katerimi se je Carter soočal v času predsedovanja, za ZDA prelomni ter da si je prizadeval, da bi bilo življenje vseh Američanov bolje. Trump je Carterja med letošnjo predsedniško kampanjo sicer označil kot prijetnega človeka, a groznega predsednika. Carter pa je Trumpa v preteklosti označil za nelegitimnega predsednika, ki da je v Belo hišo prišel zaradi ruskega vmešavanja v ameriške volitve 2016, poroča BBC.
Bill Clinton je poudaril, da si je Carter neutrudno prizadeval za boljši in pravičnejši svet. George W. Bush je dejal, da je dostojanstveno opravljal svojo funkcijo, njegova prizadevanja, da bi za seboj pustil boljši svet, pa se niso končala z njegovim predsedniškim mandatom. "Naučil nas je, kaj pomeni živeti milostno, dostojanstveno, pravično in služabniško življenje," pa je izpostavil Barack Obama.
Ameriški državni sekretar Antony Blinken je dejal, da je 39. predsednik ZDA zgodaj spoznal, da sta zaščita našega skupnega planeta in spodbujanje svetovnega javnega zdravja ključna za interese nacionalne varnosti.
Biden je zaradi Carterjeve smrti za 9. januar razglasil dan žalovanja po vsej državi. Ob tem je pozval Američane, naj obiščejo svoje verske objekte in se poklonijo pokojnemu voditelju ZDA.
Britanski kralj Karel III. je dejal, da sta bili Carterjeva "predanost in ponižnost navdih mnogim", medtem ko je britanski premier Keir Starmer izrazil poklon "vseživljenjski predanosti ameriškega voditelja miru".
Francoski predsednik Emmanuel Macron je poudaril, da je bil Carter "neomajen zagovornik pravic najranljivejših in se je neutrudno boril za mir.
Nemški kancler Olaf Scholz je izpostavil Carterja kot mirovnika in borca za demokracijo in človekove pravice. "ZDA so izgubile predanega borca za demokracijo," je zapisal Scholz na omrežju X. Svet je po njegovih besedah izgubil pomembnega posrednika, ki se je zavzemal za mir na Bližnjem vzhodu in za človekove pravice.
Sožalje so že izrekli tudi v sosednjih Kanadi in Mehiki. Kanadski premier Justin Trudeau je dejal, da je bil Carter "vedno preudaren in velikodušen pri nasvetih, ki ji je dal". Mehiško ministrstvo za zunanje zadeve pa je Carterjevo smrt označilo za "obžalovanja vredno izgubo".
Generalni sekretar Združenih narodov Antonio Guterres je dejal, da se Carterja spominja "po njegovi solidarnosti z ranljivimi, njegovi vztrajni milosti in neomajni veri v skupno dobro in našo skupno človečnost".
Vodja Svetovne zdravstvene organizacije Tedros Adhanom Ghebreyesus je poudaril, da je Carterjevo delo po koncu predsedovanja v njegovi fundaciji Carter Center "rešilo nešteto življenj in pripomoglo k temu, da so številne zapostavljene tropske bolezni skoraj v celoti odpravili".
V Panami, kjer je Carter dosegel sporazum o predaji Panamskega prekopa, ki je bil pod nadzorom ZDA, je predsednik Jose Mulino preminulemu demokratu namenil pohvalne besede, ker je njegovi državi pomagal pri doseganju "popolne suverenosti".
Brazilski predsednik Luiz Inacio Lula da Silva ga je označil za ljubitelja demokracije in zagovornika miru in se spominjal njegovega pritiska na brazilski diktatorski režim pri osvobajanju političnih zapornikov. "Z Brazilijo je sodeloval pri posredovanju v konfliktih z Venezuelo in pri pomoči Haitiju," je dodal. "Za vedno si ga bomo zapomnili kot zagovornika ideje, da je mir najpomembnejši pogoj razvoja," je v odzivu na Carterjevo smrt še poudaril Lula da Silva.
Egiptovski predsednik Abdel Fatah al Sisi se je Carterja spominjal kot "simbol humanitarnih prizadevanj" zaradi njegove vloge pri sporazumu iz Camp Davida leta 1978, ki je vzpostavil mir med Egiptom in Izraelom.
Medtem ko so se mnogi svetovni voditelji v odzivu osredotočili na obdobje Carterjevega predsednikovanja med letoma 1977 in 1981, je ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski poudaril Carterjeva nedavna prizadevanja pri neomajni podpori Ukrajini ob ruski invaziji.
