V času bivše države je bil uradno zabeležen le en primer strelskega pohoda na šoli. Leta 1972 je 19-letni Milorad Vulinović z očetovo pištolo na stopnišču zadarske gimnazije ubil profesorja zgodovine Gojka Matulino in Vica Vlatkovića. Razlog? Niso mu bila všeč Vlatkovićeva predavanja.
Pokol na Krimu: Sovražil šolo in izgubil zaupanje v ljudi
Za največji strelski pokol v evropskih šolah, za katerim je stal 'osamljeni strelec', ni potrebno brskati daleč v zgodovino. Oktobra 2018 je 18-letni študent Politehnične fakultete v Kerču na Krimu Vladislav Rosljakov ubil 20 ljudi in jih ranil še 70, preden je storil samomor. Rosjakov je mesec dni pred tem legalno kupil šibrovko in 150 nabojev. 17. oktobra je 15 minut pred poldnevom vstopil na območje fakultete in začel streljati. Njegov pohod je trajal 15 minut, medtem pa je streljal na vse, kar se je premikalo, pa tudi v računalniške monitorje, vrata in gasilne aparate. Pred vstopom v jedilnico je vanjo najprej vrgel tudi bombo z žeblji, nato pa streljal.
Šolo je kmalu obkolilo okrog 200 pripadnikov vojske in policije, Rosljakov pa je v šolski knjižnici storil samomor. Eden od njegovih prijateljev je povedal, da je "precej sovražil politehnično fakulteto" in zaprisegel, da se bo maščeval učiteljem. Po nekaterih informacijah naj bi se nad njim znašali tudi nekateri sošolci. Pred strelskim pohodom je na Facebooku v zapisu navedel, da ga moti ignoranca ostalih, da v življenju ne vidi več smisla ter da je izgubil upanje v ljudi. Bil je tudi član več skupin, posvečenih serijskim morilcem.
V Kremlju in v vodilnih državnih medijih so za napad okrivili družbena omrežja in vpliv "zahodne subkulture", ki da je, predvsem v ZDA, "zgradila matrico okrog kulta nasilja".
Masaker v Dunblanu: 16 mrtvih in zakonodaja o strelnem orožju
Pokol v Dunblanu se je zgodil 13. marca 1996 na osnovni šoli Dunblane na Škotskem, ko je Thomas Hamilton ubil 16 učencev in enega učitelja ter ranil 15 drugih, preden si je sodil sam. Gre najsmrtonosnejše množično streljanje v britanski zgodovini. Hamilton je pred vstopom v šolo prerezal kable na dnu telegrafskega stebra. Nato je v šolskih prostorih streljal iz štirih pištol. Pri sebi je imel dva 9-milimetrska browninga ter dva revolverja Smith & Wesson. Hamilton je začel streljati hitro in naključno.
Pred pokolom je bil večkrat ovaden policiji zaradi neprimernega vedenja do mladih fantov, medtem ko je opravljal funkcijo pomočnika vodje lokalne skavtske zveze. Hamilton je v pismih trdil, da so lokalne govorice o njegovem vedenju do mladih fantov leta 1993 privedle do propada njegovega posla.
Po umorih se je javna razprava osredotočila na zakone o nadzoru orožja, vključno z javnimi peticijami za prepoved zasebnega lastništva pištol in uradno preiskavo. Incident je privedel do javne kampanje, znane kot Snowdrop Petition, katere rezultat je bil sprejetje dveh novih zakonov o strelnem orožju, ki sta prepovedala zasebno lastništvo večine strelnega orožja v Veliki Britaniji, z nekaj izjemami. Vlada Združenega kraljestva je uvedla začasni program odkupa orožja, ki je zakonitim lastnikom orožja zagotovil določeno odškodnino za predano orožje.
Tudi ta zakonodaja sicer ni preprečila strelskih pohodov na Otoku. Dva večja dogodka sta bila streljanje v Cumbrii leta 2010 (13 mrtvih) in Plymouthu leta 2021 (6 mrtvih).
Erfurt: izključeni dijak meril v učitelje in zaposlene
Pokol v Erfurtu se je zgodil 26. aprila 2002 na srednji šoli Gutenberg-Gymnasium. 19-letni izključeni dijak Robert Steinhäuser je ustrelil in ubil 16 ljudi, vključno s 13 člani osebja, dvema dijakoma in enim policistom, preden je tudi on naredil samomor. Učenci so trdili, da niso bili njegov cilj in da je meril samo v učitelje in druge uslužbence, čeprav sta bila na koncu pri streljanju skozi zaklenjena vrata dva dijaka nenamerno ubita.
Steinhäuser je bil konec septembra 2001 odsoten od pouka, za kar je predložil obvezno zdravniško potrdilo, vendar so v šoli kmalu ugotovili, da je šlo za ponaredek. Ravnatelj je zato Steinhäuserja izključil. Preiskava je pokazala, da je Steinhäuser na internetu raziskoval pokol na srednji šoli Columbine in da je imel datoteke v zvezi z zločinom shranjene na svojem računalniku.
Na dan streljanja se je oborožil z 9-milimetrskim glockom, šibrovko Mossberg in potapljaškim nožem. V šolo je vstopil nezamaskiran, vendar se je nato preoblekel na šolskem stranišču in si nadel balaklavo. Streljanje je začel v šolski upravi, kjer je najprej ubil pomočnico ravnateljice. Steinhäuser je nato nadaljeval pohod skozi nadstropja in hodnike šole ter meril izključno v učitelje in druge zaposlene na šoli. Strelski pohod je trajal približno 20 minut.
Finska 2008: študent s polavtomatsko pištolo ubil 10 ljudi
Streljanje v šoli Kauhajoki se je zgodilo 23. septembra 2008 na Univerzi uporabnih znanosti Seinäjoki v Kauhajokiju na Finskem. Strelec, 22-letni študent Matti Juhani Saari, je s polavtomatsko pištolo Walther P22 Target ubil deset ljudi, nato pa storil samomor. Oborožen je bil tudi z molotovkami.
Saari je najprej streljal na skupino študentov, ki so opravljali izpit iz poslovnih ved. Po besedah treh študentov, ki so uspeli pobegniti iz predavalnice, se je približal vsaki žrtvi posebej in jo ustrelil iz majhne razdalje. Med streljanjem je vsaj enkrat zapustil predavalnico zaradi ponovnega polnjenja nabojev. Eden od profesorjev mu je poskušal preprečiti vrnitev v predavalnico, pri tem pa ga je Saari ustrelil in ubil.
Saari je bil študent drugega letnika. Takrat je šlo za drugo streljanje v šoli na Finskem v manj kot enem letu. Pred tem je novembra 2007 v šoli Jokela pod streli padlo devet ljudi, vključno s strelcem. Na Finskem so prvi šolski strelski pohod v državi zabeležili v Raumu leta 1989, ko sta umrli dve osebi.
16 mrtvih v Winnendenu: "Za zabavo, ker je zabavno"
Streljanje na srednji šoli Albertville-Realschule v Winnendenu v jugozahodni Nemčiji se je zgodilo 11. marca 2009. 17-letni Tim Kretschmer si je nadel črno bojno opremo in v šolo vstopil z 9-milimetrsko beretto, ki jo je ukradel svojim staršem. Poročila očividcev navajajo, da je Kretschmer začel pohod v prvem nadstropju. V prvi učilnici je Kretschmer brez opozorila od blizu ustrelil pet učencev. Nato je vstopil v naslednjo učilnico, ubil še dva učenca in jih ranil devet, od katerih sta dva umrla zaradi ran na poti v bolnišnico. Ko je Kretschmer zapustil učilnico, da bi ponovno napolnil svoje orožje, je učitelj zaprl vrata in jih zaklenil. Nato se je napadalec preselil v kemijski laboratorij, kjer je ustrelil in ubil učitelja. Dijaki so Kretschmerju pobegnili tako, da so skočili skozi okna. V šoli je ubil devet učencev (osem deklet in enega fanta) ter učiteljico. Večino žrtev je ustrelil v glavo. Na šoli je izstrelil več kot 60 nabojev.
Kretschmer je pobegnil s kraja dogodka in v parku ubil 56-letnega vrtnarja bližnje psihiatrične ustanove. Veliko število policistov je zavarovalo šolsko poslopje in več ur brez uspeha iskalo Kretschmerja po Winnendnu. Ta je medtem na parkirišču zajel vozilo in vozniku Igorju Wolfu ukazal, naj pelje proti 40 kilometrov oddaljenemu Wendlingenu. Wolf je kasneje povedal, da je Kretschmer na vprašanje, zakaj to počne, odgovoril: "Za zabavo, ker je zabavno." Wolf je nato avto zapeljal na travnati rob ob vozišču, skočil iz vozila ter stekel proti bližnji policijski patrulji.
Kretschmer je takoj zapustil avto in stekel proti bližnjemu industrijskemu območju ter skozi glavni vhod vstopil v salon avtomobilov Volkswagen. Prodajalki je zagrozil in zahteval ključ enega od vozil. Tam je ustrelil in ubil še enega prodajalca in stranko. Na kraj je kmalu prispela policija in izbruhnil je strelski obračun. Policisti so Kretschmerja na dvorišču salona z dvema streloma ranili v nogo, on pa je med poskusom bega ranil dva policista. Ko je situacija zanj postala brezizhodna, se je ustrelil v glavo.
Beslan brez primere
Obleganje osnovne šole v Beslanu, na ruskem Kavkazu, velja za najbolj smrtonosno streljanje v šoli v zgodovini. Za razliko od zgoraj navedenih primerov pa je dogodek imel izrazito politično ozadje, hkrati pa je v napadu sodelovala organizirana skupina. V terorističnem napadu čečenskih upornikov 1. septembra 2004 je bilo v šoli v Severni Osetiji zajetih 1100 talcev. Ruske posebne enote so po neuspešnih pogajanjih z ugrabitelji, ki so zahtevali umik ruskih enot iz Čečenije in izpustitev somišljenikov v Ingušetiji, 3. septembra 2004 vdrle v poslopje, sledilo je več ur eksplozij in streljanja.
Varnostne sile so teroriste na koncu obvladale, a ob tem so visok krvni davek plačali zajeti talci. Umrlo jih je 334, med njimi 186 otrok, več kot 700 ljudi je bilo ranjenih. Poleg civilistov je življenje v enem izmed najbolj grozljivih dogodkov v sodobni ruski zgodovini izgubilo tudi več pripadnikov varnostnih sil. Primer tožbe svojcev žrtev proti državi Rusiji je pristal tudi na Evropskem sodišču za človekove pravice.
Po statistični podatkih World Population Review so v Nemčiji od leta 1913 zabeležili osem strelskih pohodov na šolah, v Litvi (1925), na Švedskem (1961), Danskem (1994), Madžarskem (2009), Estoniji (2014), Španiji (2015) in Poljskem (2019) po enega, na Nizozemskem (1999 in 2004), v Franciji (2012 in 2017) po dva in vsaj pet v Rusiji od leta 2014, nazadnje v iževski šoli, ko je 34-letni Artjom Kazancev ubil 18 ljudi in jih še 23 ranil.
