Strokovna skupina: Matijanića bi moral zdravnik osebno pregledati

Predstavnica ministrstva Mirjana Tadić je na predstavitvi ugotovitev inšpekcije pojasnila, da je bila smrt "posledica nepredvidljivega oziroma hitrega poteka vnetne bolezni srčne mišice in sprememb na pljučih, ki so nastale kot zaplet osnovne bolezni covid-19". 

Pojasnila je, da je "sklop dveh akutnih vnetnih dogodkov vitalnih organov, srca in pljuč, privedel do hitrega poslabšanja bolnikove srčne in dihalne funkcije, kar je povzročilo kardio-respiratorni zastoj". Hitrost kliničnega kolapsa bolnika pa kaže na ključno vlogo, ki jo je pri tem imel napredujoči miokarditis, ki je pripeljal do smrti preko mehanizma maligne aritmije, ki lahko nastane v izredno kratkem času, je po njenih besedah ugotovila inšpekcija.

"Glavni problem je bil, ker Vladimir Matijanić ni bil pregledan v urgentni ambulanti. Ta kontrolni pregled je bil ključen," so dejali predstavniki strokovne komisije. Matijanić naj bi sicer dobil napotnico na infektologijo, a na pregled zaradi preslabega stanja ni prišel.

V strokovni skupini so izpostavili, da Matijanić že predhodno ni hodil na kontrolne preglede, ki jih je imel zaradi suma na dve avtoimuni bolezni. Preminuli novinar je bil sicer decembra 2021 hospitaliziran zaradi domneve o poslabšanem delovanju srčnih mišic. Kasneje je bil zaradi izboljšanja zdravstvenega stanja iz oddelka odpuščen. Zdravniki so ga naročili na več kontrolnih pregledov, kjer pa se Matijanić ni zglasil. Zaradi klavstrofobije se je odpovedal tudi magnetni resonanci srca. Zdravstveni predstavniki so dejali, da so se mu zaradi tega pričele nove težave.

"Če bi imeli izvide slik njegovega srca, bi gotovo lahko bolje ukrepali. A naj spomnim, da je diagnozo bilateralne intersticijske pljučnice težko postaviti," je dejal kardiolog. "Možno je tudi, da Matijanić kljub hospitalizaciji ne bi okreval. Pacienti z njegovo diagnozo namreč redko okrevajo," je dodal. Matijanić sicer do zadnjega dneva ni imel znakov srčnega popuščanja, zdravnica mu je predpisala tudi terapijo s tabletami, ki pa je Matijanić ni sprejel.

"Pacient ni jemal zdravil, kdo ve, zakaj, morda zaradi strahu, morda zaradi česa drugega" so dejali. Strokovna skupina je tako ocenila, da so zdravstveni delavci v postopku ravnali pravilno, preminulega novinarja pa so posredno označili za "nevestnega pacienta". "To nikakor ni bil naš namen," se je kasneje opravičila predstavnica ministrstva. 

Ker Matijanić po predlogu zdravnice ni bil cepljen, so se pojavila vprašanja o zdravljenju z zdravili za covid. Javnost je obtožila hrvaško ministrstvo za zdravje prepočasnega sprejemanja ukrepov, menijo namreč, da bi zdravila že morala biti dostopna. Hrvaški minister za zdravje Vili Beroš je dejal, da so od prvega dneva vključeni v nabavni proces in da bodo imeli zdravila kmalu. "Laž je, da imam na mizi pripravljeno pogodbo za podpis, ki bi Hrvaški že lahko omogočila zdravila. Ne gre za mojo odločitev, ampak za stvar Evropske komisije," se je na obtožbe odzval minister. "Zdravil nimamo, ker želimo biti prepričani, da so varna," je pojasnil. Evropske komisija naj bi bila trenutno v fazi razgovorov s proizvajalci zdravil. 

Poleg članov strokovne skupine so na vprašanja odgovarjali še predstavniki zdravstvenih institucij. Ministrstvo za zdravje sicer o izsledkih raziskave kljub sklicani novinarski konferenci ni obvestilo Matijanićeve družine.

Spomnimo, zdravstveni minister Vili Beroš je dan po smrti novinarja Vladimirja Matijanića napovedal zdravstveno preiskavo, s katero so ugotavljali okoliščine njegove smrti. Oblikoval je tudi strokovno komisijo, ki so jo sestavljali Ivan Puljiz, Senka Kakjčić, Eduard Galić, Venija Cerovečki Nekić, Miroslav Mayer, Davor Majer. Matijanić je začetek avgusta umrl zaradi covida, hrvaškemu zdravstvu pa so očitali, da Matijanića niso ustrezno obravnavali. Ta naj bi namreč večkrat klical v bolnišnico, kamor pa ga niso želeli sprejeti. Vladimir Matijanić je imel ob smrti diagnosticiran tudi Sjögrenov sindrom in intersticijsko bolezen pljuč ter sum na dve avtoimuni bolezni.