Kdor se je v noči s torka na sredo mudil na skrajnem severu poloble, na Islandiji, Norveškem ali Finskem, bi le stežka zamudil svetlobno predstavo, ki se je bohotila na temnem nočnem nebu. Severni sij je je namreč z žarečo zeleno svetlobo razsvetlil zasneženo pokrajino.
"To bo morda najlepša noč leta 2024," je ob deljeni fotografiji zelenih lis na temni nočni kulisi zapisala ena od uporabnic družbenega omrežja. Spet drugi pa: "Tako sem vesel, da sem sinoči v 'deželi ognja in ledu' videl to spektakularno svetlobno predstavo."
O severnem siju poročajo z Islandije, Finske in Norveške. Pojav sicer v teh severnih evropskih državah ni tako nenavaden, vendar pa vseeno vedno znova očara opazovalce nočnega neba.
V obdobju, ko je Sonce bolj dejavno, pa lahko ta pojav opazujejo tudi južneje od polarnega kroga, najpogosteje jeseni in spomladi. Lani smo lahko tako severni sij opazili tudi nad Slovenijo.
Na Sončevem površju divjajo nevihte, ob katerih se v vesolje sprosti ogromna količina ionov. Ti zadenejo Zemljino atmosfero, zaradi česar ta zažari. Na severnem polu, kjer je veliko dušika, v zeleno-modrih barvah, tam, kjer je več kisika, pa v rumeno-oranžnih odtenkih. Intenzivnost in pogost pojavljanja severnega sija je močno odvisna od Sončeve aktivnosti, ki običajno sledi 11-letnemu ciklu. Ta se ravno končuje.
Vrhunec aktivnosti naše zvezde bomo dosegli leta 2025. Te pojave lahko opazimo tudi na drugih planetih v osončju.
KOMENTARJI (8)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.