Ameriški povolilni vrtinci: Podpihovanje nasilja in pozivi k prevratu

Za uradno govornico predsednika države, obdan z zastavo s predsedniškim pečatom, je razglasil, da je volilni sistem države tarča "koordiniranega napada in obleganja", in zagotovil, da je njegov poraz proti demokratu Joeju Bidnu "statistično nemogoč". Razvlečen in prepirljiv monolog, ki ga je Trump označil za svoj "morda najpomembnejši govor do sedaj", je bolj kot karkoli drugega pokazal na vse večji obup ob brezupnem prizadevanju za preobrnitev poraza v zmago. V venček je povezal vse trditve, ki so jih zadnje štiri tedne širili njegovi odvetniki in z njimi zasipali sodišča, a so bile vse razkrinkane kot neresnične ali po hitrem postopku zavrnjene, ker jih ni podpiral niti en dokaz. Tako je ponovil, da so "koruptivne sile" glasovalne skrinjice napolnile z izgoljufanimi glasovnicami, prevara naj bi bila množična, "na ravni, kot ji še nismo bili priča". Vrhovno sodišče ZDA je pozval "naj naredi, kar je prav za našo državo", to po njegovem vključuje izločitev na stotisoče glasovnic, tako da "bom zlahka zmagal v vseh zveznih državah". Sporočilo kaže, da kljub začetku postopka za prenos oblasti njegova mirna izpeljava še zdaleč ni zagotovljena.
 

Temna senca zavrnitve

Videonagovor je bila spletna ponovitev njegovih volilnih zborovanj, tako po širokem tavanju od teme do teme kot po tem, da je bil ventil za jezo in razočaranje. Opremil se je s pripomočki, kot denimo grafom s potekom preštevanja glasovnic v Wisconsinu, na katerem se sredi noči s 3. na 4. november pojavi velik priliv glasov (večina za Bidna). Za Trumpa je to znak goljufije, za razumne le vpis izidov iz okrožja Milwaukee, daleč najbolj poseljenega dela zvezne države. Kar so dokumentirali tudi mediji, ko so takrat posneli prihod vodje tamkajšnje volilne komisije na sodišče. Njegovi odvetniki so v torek na vrhovnem sodišču Wisconsina zahtevali, naj zavrne 221.000 glasovnic iz dveh močno demokratskih okrajev, Milwaukee in Dane, kar je po besedah demokratskega guvernerja Wisconsina Tonyja Eversa "šokanten in sramoten napad na demokracijo". Še posebej ker bi enaki očitki, kot jih predsednikov tabor navaja za menda sporni okrožji, potem morali veljati tudi za ostalih 70 volilnih okrožij, a tam ne spodbijajo izida, saj je v večini zmagal Trump.

"Od volilne noči je Trumpov javni odziv ogorčenje razvajenega otroka, ki mu nenadoma prepovedo početi, kar si je umislil," meni Philip Bump iz časnika Washington Post. Po njegovih besedah ne gre samo za preračunljiv napad na Bidna in demokrate, pač pa za "nekaj globljega in psihološkega, za temno senco zavrnitve, frustracije in besa, ki se ji ne da zlahka razumsko zoperstaviti". Videonagovor je označil za "protestni krik starejšega Newyorčana", ki ne more zlahka sprejeti spreminjanja sveta okoli njega. Odhajajoči predsednik pomanjkanje dokazov nadomešča s količino in glasnostjo obtožb, pri čemer upa, da bosta vsaj ena ali dve "ustrezne ljudi" prepričali, da je treba ukrepati. Kdo so ti ljudje, ni jasno, v nagovor je vključil samo nedoločen poziv, naj nekdo – kdorkoli – ukrepa. "Država potrebuje nekoga, ki bo rekel ’Prav imaš’," je dejal. Prav tako ni jasno, kaj še lahko naredi, da bo ustavil uradno potrditev izidov, ko bodo elektorji čez enajst dni izglasovali, da je zmagal Biden.
 

Ugovor kongresnikov

Trumpu praktično ostaja le še zadnji obupen manever, saj mora glasovanje elektorjev, posebej izbranih delegatov iz vseh zveznih držav, potrditi kongres. Po zakonu lahko posamezni poslanci in senatorji oporekajo izidu elektorskega glasovanja, redko uporabljen postopek je nekakšna zadnja varovalka volilnega procesa. Omogoča, da lahko že en poslanec in senator v skupnem nastopu ugovarjata izboru elektorjev v posameznih zveznih državah, nato obe zbornici razpravljata o zahtevi. Demokrati so to poskusili 2017, a je takrat nihče drug kot Biden, ki je kot podpredsednik vodil senat, dejal "Končano je!", ko se nihče od demokratskih senatorjev ni želel pridružiti ugovoru poslanskih kolegov, in z udarcem kladiva ter ob navdušenju republikancev potrdil zmago Trumpa. Tokrat bi lahko bili priča ločenim mnenjem, če bi republikanska večina v senatu podprla takšna prizadevanja, v poslanskem pa bi jih demokrati zavrnili. Kar je precej težko verjeten izid, saj so nekateri republikanski senatorji že javno priznali zmago Bidna, a ni nemogoč. Ker se kaj takega še nikoli ni zgodilo, razplet ni povsem jasen, najverjetneje pa bi pomenil, da bi večjo vlogo pri odločanju dobili guvernerji zveznih držav, od koder bi bili sporni elektorji.

Čeprav je večini republikanskih kongresnikov povsem jasno, da je predsednik pošteno izgubil, pa tega javno ne želijo priznati. Dokler ima pri konservativnih volivcih še vedno zelo priljubljen politik svoj Twitterjev račun, mu nihče ne želi priti navzkriž. Še vedno lahko ima zelo pomembno vlogo pri izbiranju kandidatov stranke na kongresnih volitvah čez dve leti, če ne bi uresničil javnega poigravanja z zamislijo o še eni predsedniški kandidaturo v 2024, bodo ostali republikanski kandidati potrebovali njegovo podporo. Tako posebej med poslanci ne bo težko najti prostovoljcev za vložitev ugovora. Floridčan Matt Gaetz, eden najbolj gorečih trumpistov v spodnjem domu, je že napovedal, da "nič ni izključeno". Senatorji so manj dovzetni za takšne radikalne izzive, a je v 2005 demokratka Barbara Boxer iz Kalifornije podprla neuspešen ugovor elektorjem (republikanska večina v obeh domovih ga je zavrnila in potrdila Georgea Busha mlajšega), podobno se je zgodilo tudi 1969. Prav zaradi Trumpovega vpliva na republikansko volilno bazo se lahko zgodi, da bomo 6. januarja, ko bo potekalo kongresno potrjevanje volitev, priča ugovoru. Tako se je denimo Rand Paul iz Kentuckyja konec tedna pridružil Trumpovemu pritoževanju o goljufijah.
 

General za državni udar

Obstajajo še bolj skrajni prijemi. Upokojeni general in predsednikov enomesečni svetovalec za nacionalno varnost Mike Flynn je manj kot teden po tem, ko ga je Trump s pomilostitvijo odrešil kaznivega dejanja laganja zvezni policiji pod prisego, podprl poziv, naj predsednik uvede izredno stanje in razpiše nove volitve. Zamisel prihaja iz plitvin sedaj precej obrobnega gibanja čajankarjev, vodja njegove veje v Ohaiu Tom Zawistowski je prepričan, da bi vojska morala prevzeti nadzor in organizirati ponovljeno glasovanje o predsedniku države. "Danes je grožnja mednarodnih in domačih socialistov/komunistov Združenim državam veliko resnejša od vsega, s čimer sta se v zgodovini soočala (predsednik Abraham) Lincoln in naša država – vključno z državljansko vojno," trdi poziv za državni udar. Takšne v nebo vpijoče neumnosti bi bile v drugačnih časih predvsem tarča posmeha, toda ni nemogoče, da bo Trump začel na glas govoriti tudi o tem. Ob vsem, kar se vali po predsednikovem Twitterjevem računu, nihče ne bo zares presenečen, če bo v prihodnjih dneh dodal še eno skrajnost več.

Težava je, ker ga milijoni Američanov še vedno jemljejo skrajno resno. V razgretem političnem ozračju, v militantni državi, obsedeni in založeni z orožjem, ob dveh vzporednih realnostih, vsaka s svojo medijsko mašinerijo, so provokacije ves čas na robu tragedij. "Nekdo bo plačal z življenjem," je Gabriel Sterling, republikanski uradnik iz Georgie, zadolžen za izvedbo volitev, jezno in pretreseno opozoril, da so napadi na državnega tajnika zvezne države Brada Raffenspergerja in druge člane volilnega aparata prešli vsako mero. Pred domom tajnika se zbirajo protestniki, dobiva grožnje s smrtjo, njegovi soprogi tudi po telefonu pretijo s posilstvom. "Ko predsednik označi Raffenspergerja, vse življenje pokončnega republikanca, za ’sovražnika ljudstva’, to odpre jez za tovrstno govno. Ljudje so že tako ali tako pregreti ... zunaj so norci," je svaril. "Predsednik, niste obsodili teh dejanj in takšnega besednjaka ... Nehajte navdihovati ljudi, da se bodo morda lotili nasilnih dejanj," je bil Sterling jasen.

Trumpov je seveda odgovoril s 46-minutnim rentačenjem, da so ZDA žrtev množične volilne prevare.