Obubožan Nobelov inštitut prosi Norveško za vladno podporo

Prestižno institucijo, ki stoji za Nobelovo nagrado za mir, so močno prizadeli naraščajoči stroški in zmanjšanje financiranja, poslabšali pa so jo stroški vodenja njenih velikih in starih pisarn, poročajo lokalni mediji. Prišlo je celo tako daleč, da so si knjižničarke na Nobelovem inštitutu v Oslu zaradi pomanjkanja finančnih sredstev nadele vrtnarske rokavice in po odpuščanju vrtnarjev skrbele za vrtove. Potem pa je priskočil na pomoč prijazni sosed, ki je plačal stroške vrtnarjenja, tako da lahko zdaj knjižničarke opravljajo zgolj svoje delo.

Ker se je od devetdesetih let prejšnjega stoletja število zaposlenih zmanjšalo z osem na pet, se inštitut zdaj za podporo obrača na norveški parlament, kar vzbuja zaskrbljenost glede neodvisnosti institucije. "V zadnjih 20 letih so se naši prihodki zmanjšali, stroški pa še naprej naraščali," je povedal direktor Nobelovega inštituta Olav Njølstad. "Brez dodatnega dohodka bo naš denarni tok izčrpan v dveh ali treh letih," je povedal iz svoje pisarne, obložene z zgodovinskimi knjigami o Adolfu Hitlerju in hladni vojni.

Inštitut je zdaj pod pritiskom, naj proda svojo zgodovinsko rumeno obarvano stavbo v bližini bujnega mestnega parka, ki je med drugim gostil Nelsona Mandelo in dalajlamo. Za nekatere je prodaja stavbe izvedljiva rešitev denarnih težav inštituta. Ohranjanje tako drage lastnine "ni zadovoljiv način za upravljanje" denarja, ki ga je zapustil Alfred Nobel, je dejal Vidar Helgesen, direktor Nobelove fundacije, glavne podpornice inštituta. Toda za Njølstada bi bila prodaja doma inštituta "strašno slaba ideja". Sam namreč ne misli, da bi to zmanjšalo stroške, poleg tega pa so tam že od leta 1905. "Vsa naša zgodovina je povezana s to stavbo," je dodal.

Nobelovo nagrado za mir, ki so jo podelili na slovesnostih, ki so se je udeležile tudi norveške kraljeve glave, je od leta 1901 prejelo več deset ljudi in organizacij, med njimi Barack Obama, Malala Jusafzaj in Svetovni program za hrano. Omenjeno nagrado bodo letos podelili 8. oktobra.

Nobelov inštitut v Oslu sicer upravlja administracijo, ki podpira petčlanski odbor, ta pa izbere dobitnika nagrade za mir ‒ nagrade za znanost in književnost obravnavajo ločeni odbori ‒ in spodbuja raziskave miru. Večina sredstev institucije izhaja iz letne dotacije 523.000 evrov Nobelove fundacije v Stockholmu.

Švedski kemik in inženir Alfred Nobel je umrl leta 1896 in zapustil denar za ustanovitev nagradnega sklada na Norveškem, skupaj z nagradami za književnost in znanost na Švedskem. Toda financiranje se je leta 2013, po finančni krizi v letih 2007 in 2008, močno zmanjšalo in se ni več povečalo. Njølstad tako zdaj poziva parlament, naj zapolni zevajočo proračunsko vrzel, vendar je vzbudil resne pomisleke glede avtonomije institucije. "Možno je, da bi v nekem prihodnjem obdobju nastal pritisk ene ali druge politične skupine," je dejal Dan Smith s Stockholmskega mednarodnega inštituta za raziskave miru. V skladu z voljo Alfreda Nobela parlament sicer že imenuje člane odbora.

Parlament je že desetletja skromno prispeval za knjižnico inštituta, zdaj pa je Njølstad zaprosil za bistveno večjo letno podporo, 789.000 evrov, kar bo parlament obravnaval v prihodnjih mesecih. Njølstad vztraja, da bi se nepovratna sredstva uporabila le za tekoče stroške in ne bi ogrozila neodvisnosti odbora. "Druge institucije v družbi financira ‒ včasih tudi do 100 odstotkov ‒ država, vendar nihče ne dvomi o njihovi neodvisnosti," je dejal in kot primer navedel sodišča in akademske raziskave.

Neodvisnost od politike je glavna vrednota Nobelovega odbora ‒ ministri od leta 1936 niso smeli biti člani, medtem ko so bili sedeči poslanci izključeni leta 1977. Toda njegove odločitve so včasih povzročile težave vladajočim silam v Oslu. Ko je odbor leta 2010 kitajskemu disidentu Lju Šjaoboju podelil Nobelovo nagrado za mir, je Peking Norveško kaznoval s šestletno zamrznitvijo dvostranskih odnosov in učinkovitim blokiranjem uvoza lososa. Opazovalci pravijo, da je ta epizoda morda povzročila nepripravljenost parlamenta, da bi financiral Nobelov inštitut.

"To odpira več temeljnih in praktičnih vprašanj in si zasluži odprto politično razpravo," pa je dejala Tone Wilhelmsen Troen, norveška poslanka.