Kot je pojasnila Kallas dan po tretji obletnici osvoboditve Buče, so med dokazi fotografije, zapisi telefonskih pogovorov in dešifriranih sporočil poveljnikov na ruskih radijskih kanalih. "Tega ni mogoče zanikati - točno vemo, kdo so storilci," je poudarila Kallas.
Ob osvoboditvi mesta Buča 1. aprila 2022 so v javnost prišli fotografije in posnetki, ki pričajo, da so ruske sile med bitko za Bučo in okupacijo mesta pobile več sto ukrajinskih civilistov in vojnih ujetnikov. Moskva zanika odgovornost za pokol.
Kallas je danes pred evroposlanci poudarila, da EU podpira ukrajinsko generalno tožilstvo in krepi njegove zmogljivosti za preiskovanje kaznivih dejanj, tudi s civilno svetovalno misijo EU.
Povedala je še, da se krepijo prizadevanja za ustanovitev posebnega sodišča, ki bi od Rusije zahtevalo odgovornost za invazijo v Ukrajini. Na tem sodišču naj bi Rusiji sodili zaradi kaznivega dejanja agresije, za katero ICC ni pristojno.
Visoka zunanjepolitična predstavnica unije je še dejala, da EU pozdravlja pogovore o prekinitvi ognja v Ukrajini, jo pa moti, da so pogovori o prekinitvi ognja usmerjeni v napade. Dodala je, da unija podpira načrt, ki temelji na spoštovanju mednarodnega prava ter ozemeljske celovitosti, suverenosti in neodvisnosti Ukrajine.
Predsednica DZ na obisku v Ukrajini
Predsedniki parlamentov iz 16 članic EU in Združenega kraljestva so si ob začetku srečanja v ponedeljek ogledali film o tragičnih dogodkih v Buči ter prisluhnili osebnim pričevanjem preživelih, nato so imeli nagovore na t. i. parlamentarnem vrhu, ki ga je gostil predsednik ukrajinskega parlamenta Ruslan Stefančuk.

"Moje sporočilo je bilo, da tega ne bomo nikoli pozabili in da morajo tisti, ki so storili ta vojni zločin, odgovarjati za svoja dejanja pred mednarodnim kazenskim sodiščem oziroma pred ustreznim sodiščem, če bo ustanovljeno posebno sodišče za obravnavo vojnih zločinov v Ukrajini," je danes za STA povedala Klakočar Zupančič.
Predsedniki parlamentov ter podpredsednik Evropskega parlamenta so sprejeli tudi skupno izjavo, v kateri so obsodili vojno Rusije proti Ukrajini, ponovno potrdili popolno spoštovanje suverenosti, neodvisnosti in ozemeljske celovitosti Ukrajine znotraj njenih mednarodno priznanih meja ter pozvali k ustanovitvi posebnega sodišča za zločin agresije proti Ukrajini, so sporočili iz Evropskega parlamenta.
Pozvali so tudi k znatnemu povečanju pomoči Ukrajini ter najostrejšim možnim sankcijam in ukrepom proti Rusiji, ki bi lahko podprli korake v smeri celovitega, pravičnega in trajnega miru. Potrdili so tudi evropsko integracijo Ukrajine in njeno suvereno pravico, da brez zunanjega pritiska ali vmešavanja odloča o svoji prihodnosti.
Srečali so se z Volodimirjem Zelenskim
Predsedniki parlamentov so se nato srečali s predsednikom Ukrajine Volodimirjem Zelenskim, ki se je po besedah Klakočar Zupančič vsaki državi posebej zahvalil za njeno pomoč Ukrajini. Opisal je tudi trenutno stanje in izpostavil, da ukrajinski narod ne izgublja upanja, da bo dosežen mir, ki bo trajen in pravičen.
"Ne impresionirajo me dejanja starejših, prepotentnih, bogatih mož, oblastnikov velikih držav z avtokratskimi težnjami, ki mislijo, da se lahko igrajo s svetom, izjemno se me pa dotaknejo ljudje, ki gredo v prvo vrsto na fronto, brezpogojno dajo svoje življenj in ostanejo brez imen," je ob koncu obiska za STA dejala Klakočar Zupančič.