V Antarktičnem oceanu se na mestu vrti največja ledena gora

Usoda ledene plošče je sedaj postaja nejasna, saj je zaradi redkega spleta okoliščin obstala na mestu. Zaradi vrtincev vode, ki jih povzročajo morski tokovi, ko udarjajo ob in pod podvodni del gore, se vrti na mestu. Tokovi namreč ustvarjajo valjasto gibanje vode, nekakšen vrteč vodni cilinder in po podatkih britanske antarktične službe se gora zavrti za približno 15 stopinj na dan v smeri urinega kazalca, v 24 dneh torej opravi celoten krog.

Pojav takega gibanja vode sicer ni redek, redka je kombinacija hitrosti in položaj gibanja vode, da premakne tako veliko podvodno goro. Če se voda ne premika dovolj hitro, namreč zgolj počasi teče okoli gore.

Vrteča ledena gora se sicer topi, vendar to ne bo vplivalo na dvig morske gladine. V času vrtenja se bo gora talila celo počasneje. Pojav je sicer zanimiv predvsem zaradi raziskovanja ciklov ledenih gora in vplivov podnebne krize na antarktične ledene plošče. 

Kos ledu meri 3672 kvadratnih kilometrov in je po površini dvakrat večji od Londona oziroma z drugimi besedami, da bi pokrili celotno površino Slovenije, bi potrebovali nekaj manj kot šest takih kosov ledu. 

400 metrov debela plošča

Ko se je kos ledu v 80. letih prejšnjega stoletja odtrgal od ledene plošče, ni 'odplaval' daleč. Tri desetletja se je na mestu talil, nato pa je pred štirimi leti začel drseti proti največjemu svetovnemu oceanskemu toku. Ko je ledena gora spomladi tok tudi dosegla, pa je – namesto v nekoliko toplejših vodah Atlantskega oceana – znova obstala, poroča CNN.

Veličina ledu se sicer nahaja pod vodo, plošča je na nekaterih mestih debela tudi do 400 metrov. 

Ker je ploskev tako velika, bi se lahko na mestu vrtela celo nekaj let, ocenjujejo strokovnjaki, ki ob tem pojasnjujejo, da sam pojav ni razlog za zaskrbljenost. "Morske gore" so znane tudi kot točke za bogato oceansko biotsko raznovrstnost. Tokovi, ki tečejo okoli gore, ustvarjajo idealne pogoje za nevretenčarje (gliste, ploske črve, spužve ...), in druge živalske vrste, ki se pritrdijo na goro in se hranijo z delci hrane, ki jih prinašajo morski tokovi. Če bi se gora začela pospešeno taliti, bi to najbolj vplivalo prav na te naravne pogoje, a na tem področju zaradi pomanjkanja raziskav ostaja veliko odprtih vprašanj.