Obrambni izdatki za projekte za dvojno rabo le, če je vojaška raba glavni namen

Po besedah pristojnega komisarja Andriusa Kubiliusa bo ključno izvajanje te bele knjige o evropski obrambi, saj zgolj njeno branje Moskve ne bo odvrnilo od napada.

"Mednarodni red doživlja spremembe, kakršnim nismo bili priča od leta 1945. Smo v odločilnem trenutku za evropsko varnost. To je odločilni trenutek za ukrepanje," je ob predstavitvi bele knjige o prihodnosti evropske obrambe z naslovom Pripravljenost 2030 povedala visoka zunanjepolitična predstavnica EU Kaja Kallas. Po njenih besedah gre za načrt, kako lahko EU v večji meri sodeluje na področju obrambe. Kot je ob tem povedal evropski komisar za obrambo Kubilius, EU ta načrt potrebuje, ker obveščevalni podatki nekaterih članic kažejo, da bi lahko ruski predsednik Vladimir Putin delovanje zahodne kolektivne obrambe preizkusil že pred letom 2030.

Med štirimi ključnimi prednostnimi nalogami bele knjige je povečanje obrambnih izdatkov držav članic. Temu namenjen načrt, ki naj bi prinesel do 800 milijard evrov dodatnih naložb v evropsko obrambo, je komisija predstavila že v začetku meseca.

Načrt za ponovno oborožitev Evrope predvideva vzpostavitev novega finančnega instrumenta, v okviru katerega bo državam članicam na voljo do 150 milijard evrov posojil za skupno naročanje vojaške opreme na več prednostnih področjih. Glede na predlog uredbe EU, ki ga je danes sprejela komisija, so med temi sistemi protizračne in protiraketne obrambe, droni, rakete, topništvo, zaščita kritične strukture in vojaška mobilnost.

Sredstva za posojila namerava Bruselj pridobiti z izposojanjem denarja na kapitalskih trgih, med države članice pa jih bo razdelil glede na potrebe, ki jih bodo opredelile v nacionalnih naložbenih načrtih. Za njihovo pripravo bodo imele šest mesecev časa, pri čemer bo sodelovanje v instrumentu prostovoljno.

Bodo pa lahko pri financiranju projektov, za katere bodo uporabile posojila, izkoristile tudi t. i. nacionalno odstopno klavzulo, ki omogoča odstopanje od evropskih proračunskih pravil.

Projekti za civilno in vojaško rabo? Da, a le če je glavni namen vojaška raba

Komisija je v danes sprejetem dokumentu določila pogoje, pod katerimi bo možna uporaba odstopne klavzule. Proračunske izdatke za obrambo bodo lahko članice v obdobju 2025-2028 zvišale za do 1,5 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP) letno, ne da bi prekršile evropska pravila. Kot izhodišče za izračun zvišanja se bodo upoštevali izdatki v letu 2021, torej leto pred rusko invazijo na Ukrajino.

Po navedbah virov na komisiji so kot obrambni izdatki obravnavani tudi projekti za dvojno, tj. civilno in vojaško rabo, a le če je slednja njihov glavni namen.

Projekte za dvojno rabo izpostavlja tudi slovenska vlada. Predsednik vlade Robert Golob je na današnjem nacionalnem posvetu o krepitvi odpornosti Slovenije dejal, da se zaveda se, da bo obrambo treba okrepiti in hitreje zapolniti obrambne zmogljivosti. To pa si želijo narediti na način, da se bo prebivalstvo zavedalo neposrednih koristi investicij, tako v dvojno rabo kot v ostale sisteme, med katerimi je izpostavil zdravstvo, infrastrukturo, kibernetsko varnost, vesolje in civilno zaščito. Ob robu zasedanja finančnih ministrov EU prejšnji teden je Klemen Boštjančič dejal, da k varnosti lahko prispevajo tudi projekti, namenjeni dvojni civilni in vojaški rabi, in ne samo vojaška oprema.

Ukrepi za omilitev oziroma prilagajanje na podnebne spremembe in ukrepi za varovanje meja medtem običajno niso opredeljeni kot obrambni izdatki, so povedali viri.

Bela knjiga tudi za večjo pomoč Ukrajini

Povečanje obrambnih izdatkov v okviru načrta za ponovno oborožitev Evrope je sicer le del bele knjige o prihodnosti evropske obrambe. Druga prednostna naloga je zmanjšati vrzeli, s katerimi se države članice soočajo na področju obrambnih zmogljivosti, pri čemer bo prav tako poudarek na skupnem naročanju opreme.

Z belo knjigo želi komisija povečati tudi pomoč Ukrajini v njenem boju z rusko agresijo. Predvideva ustanovitev skupne delovne skupine, v okviru katere bodo unija in države članice usklajevale vojaško pomoč Kijevu, pa tudi okrepitev sodelovanja med ukrajinsko in evropsko obrambno industrijo.

Okrepitev evropske obrambne industrije je sicer zadnja prednostna naloga bele knjige o prihodnosti evropske obrambe.

"Odslej bo naša prioriteta izvajanje, izvajanje, izvajanje. Putina ne bomo odvrnili, če mu bomo brali belo knjigo. Odvrnili ga bomo, če bomo belo knjigo spremenili v dejanja," je predstavitev načrta, o katerem bodo v četrtek razpravljali voditelji držav članic, sklenil Kubilius.

Poleg ruske grožnje je treba po njegovem mnenju spremljati tudi spremembe v geopolitičnih okoliščinah in zunanji politiki ZDA ter se na to pripraviti.

Bo za sprejetje dovolj podpora kvalificirane večine držav članic?

Zaradi izjemnih okoliščin komisija predlaga, da se predlog uredbe o vzpostavitvi 150 milijard evrov vrednega finančnega instrumenta sprejme po 122. členu pogodbe o delovanju EU. To pomeni, da je za sprejetje dovolj podpora kvalificirane večine držav članic, medtem ko Evropski parlament o predlogu ne odloča.

Glede sprožitve nacionalne odstopne klavzule pa Bruselj predlaga, da države članice, ki želijo izkoristiti prožnost javnofinančnih pravil, za to zaprosijo skupaj. Tako bi lahko Evropska komisija in Svet EU obravnavala oziroma odobrila vse zahtevke naenkrat. Celoten postopek bi lahko bil po navedbah virov v Bruslju končan še pred poletnim premorom.

Vodja Evropske komisije Ursula von der Leyen je dejala, da bosta nova instrumenta del težko pričakovane Bele knjige za obrambo, ki naj bi opisala prednostne naloge EU za naložbe v obrambo ter kako jih financirati. Bela knjiga, ki jo je von der Leynova poimenovala "načrt za pripravljenost 2030," bo orisala štiri prednostne naloge, vključno z večjo podporo Ukrajini in krepitvijo evropske obrambne industrijske baze. 

Več naložb v evropsko gospodarstvo

Kar zadeva Ukrajino, "lahko še veliko naredimo," je von der Leynova povedala kadetom na Kraljevi danski vojaški akademiji v Koebenhavnu, poroča Euronews. "Z Ukrajino bomo ustanovili skupno delovno skupino za usklajevanje vojaške podpore EU in držav članic Ukrajini. Veliko se lahko naučimo od ukrajinske obrambne industrije." Povečevanje obrambne proizvodnje v Ukrajini je lahko "načrt za Evropo", je še dejala predsednica komisije in pozvala k hitrejšemu vključevanju Ukrajine v evropski trg obrambne opreme.

Kar zadeva industrijo je poudarila, da evropska obrambna podjetja ne morejo proizvesti opreme v količinah in hitrosti, kot jo potrebujejo države članice, delno zaradi tega, ker je celoten evropski trg "preveč razdrobljen". "Resnično moramo obrniti tok. Začne se z naložbami v Evropi. Kot vsi vemo, gre danes večina naložb v obrambo zunaj Evrope. Z drugimi besedami: delovna mesta zunaj Evrope, donos naložb zunaj Evrope. Raziskave, razvoj in inovacije zunaj Evrope. To ni trajnostno. Moramo kupovati več evropskega," je dejala.

"Poleg tega podjetja potrebujejo stalen tok večletnih naročil za usmerjanje naložb in povečevanje zmogljivosti. Združevanje našega povpraševanja in skupna nabava sta zato še toliko pomembnejša. Vzpostavili bomo evropski mehanizem vojaške prodaje," je napovedala. Komisija bo zato sklicala strateški dialog z obrambno industrijo, je napovedala.

Predlog ReArm Europe za povečanje izdatkov za obrambo

Von der Leynova je že pred dvema tednoma razkrila predlog ReArm Europe za pomoč državam članicam pri povečanju izdatkov za obrambo, ki vključuje nov instrument za zbiranje denarja na kapitalskih trgih, ki ga nato lahko posojajo državam članicam za obrambne projekte. Prav tako predlog predvideva uporabo klavzule, ki vladam omogoča odstopanje od strogih fiskalnih pravil EU pri izdatkih za obrambo. Prioriteta so zračna obramba, topniški sistemi, granate, rakete, droni ter kibernetsko bojevanje.