- FOTO: Profimedia
- FOTO: Profimedia
- FOTO: Profimedia
Novico o dostopu ukrajinskih preiskovalcev do mesta nesreče in rakete, za katero v Varšavi in Washingtonu sumijo, da je bila del ukrajinske protizračne obrambe, je sporočil Jakub Kumoch, zunanjepolitični svetovalec poljskega predsednika Andreja Dude. Prošnjo za dostop do lokacije je Kijev podal v sredo.
Kumoch je za poljsko televizijo TVN24 danes dejal, da je Poljska pripravljena omogočiti prihod ukrajinskim preiskovalcem in dodal, da po njegovem mnenju temu ne bodo nasprotovali niti Američani. Iz Kijeva so medtem sporočili, da naj bi ukrajinski preiskovalci že prispeli na Poljsko.
Še enkrat je ponovil stališče vlade, da "Ukrajine nihče ne obtožuje namernega obstreljevanja poljskega ozemlja", pač pa da trenutni dokazi nakazujejo, da je raketa ukrajinske protizračne obrambe ponesreči padla na drugo stran meje.
Ukrajinski strokovnjaki se bodo pridružili delu skupne mednarodne preiskovalne komisije na lokaciji na Poljskem, ki jo je v torek zadela raketa, je povedal predsednik Volodimir Zelenski.
"Včeraj smo vztrajali, da nas vključijo v skupno mednarodno preiskovalno komisijo in že pozno zvečer smo prejeli potrditev," je dejal Zelenski in dodal, da "nihče ne ve, kaj se je zgodilo" a da je prepričan, da "je bila raketa ruska".
Poljski predsednik Andrzej Duda je v četrtek dejal, da poskuša podpreti ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega po, kot je dejal, "nenamernem incidentu", v katerem sta v torek umrla dva človeka.
"Gre za izjemno težko situacijo, zato je razumljivo, da so odzivi na situacijo čustveni," je dejal Duda. Dodal je, da vse tri strani – Poljska, Ukrajina in ZDA – zbirajo informacije na svojem koncu, pri čemer je ponovno poudaril, da je bilo to, kar se je zgodilo v torek, "tragična" nesreča.
Ukrajina v stiku z ZDA
"Strinjamo se s stališčem, da je Rusija v celoti odgovorna za svoj raketni teror in njegove posledice na ozemlju Ukrajine, Poljske in Moldavije," je na Twitterju zapisal ukrajinski zunanji minister Dmitro Kuleba in dodal, da je po telefonu govoril z ameriškim državnim sekretarjem Antonyjem Blinknom.
Rusija je na Ukrajino v torek izstrelila približno sto raket. V prestolnici Kijev so rakete zadele dve stanovanjski zgradbi in terjale najmanj eno smrtno žrtev. Isti dan je raketa padla tudi na vzhod Poljske blizu meje z Ukrajino in ubila dve osebi. Eksplozija na Poljskem je vzbudila skrbi, da to pomeni vstop zveze Nato, katere članica je Poljska, v vojno.
Sprva so se ZDA in drugi zavezniki na incident odzvali previdno, kasneje pa so sporočili, da je incident verjetno povzročila raketa ukrajinskega sistema zračne obrambe, izstreljena za obrambo ukrajinskega ozemlja pred napadi ruskih manevrirnih raket.
Kljub temu je generalni sekretar zveze Nato Jens Stoltenberg v sredo poudaril, da za incident ni kriva Ukrajina. Za BBC je povedal, da se strinja z oceno Poljske, da je incident verjetno povzročila ukrajinska raketa zračne obrambe, a dodal, da končno odgovornost vseeno nosi Rusija, saj se to ne bi zgodilo, če Rusija ne bi napadla Ukrajine. Dodal je, da se je Nato zavezal, da bo Ukrajini, ki sicer ni članica zavezništva, a prejema obsežno vojaško pomoč, dobavil naprednejši sistem zračne obrambe.
Tudi Linda Thomas-Greenfield, ameriška veleposlanica pri ZN, je dejala, da končno odgovornost za incident nosi Rusija. "Čeprav še vedno ne poznamo vseh dejstev, vemo eno: Ta tragedija se ne bi nikoli zgodila, če ne bi bilo nepotrebne invazije Rusije na Ukrajino in njenih nedavnih raketnih napadov na ukrajinsko civilno infrastrukturo. Ustanovna listina ZN je jasna. Ukrajina ima vso pravico, da se brani pred tem napadom," je dejala na zasedanju Varnostnega sveta ZN.
Zelenski: Raketa ni ukrajinska
Iz Kijeva so sicer nemudoma po incidentu zatrdili, da je bila raketa ruska, medtem ko v Moskvi to kategorično zanikajo. Rusko zunanje ministrstvo je ocenilo, da skuša Ukrajina z očitki na račun Moskve izkoristiti vsako priložnost za utrditev zahodne podpore Kijevu.
Po tem, ko je generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg v sredo dejal, da so na Poljsko najverjetneje priletele rakete zračne obrambe Kijeva, se je danes odzval tudi Zelenski, ki je zatrdil, da Ukrajina brezdvomno ni kriva za eksplozija. V izjavo Zelenskega je podvomil tudi ameriški predsednik Joe Biden, ki je novinarjem dejal, da dokazi pravijo drugače.
Raketa je odjeknila na kmetiji v Przewodowu, le šest kilometrov od poljske meje z Ukrajino. Ukrajina pa je zračne obrambne sisteme aktivirala le malo pred tem, ko je Rusija izvedla domnevno največji val raketnih napadov po februarski invaziji.
Napad, ki se je zgodil v času vrha G20 v Indoneziji, je povzročil mednarodno negodovanje, medtem ko je novica o eksploziji rakete na ozemlju članice Nata vzbudila strah pred eskalacijo vojne.
Toda kmalu po eksploziji je poljski predsednik Andrzej Duda miril, da gre zelo verjetno za raketo, ki jo je izstrelila ukrajinska protiletalska obramba. "Po podatkih, ki jih imamo mi in naši zavezniki, je šlo za raketo S-300, izdelano v Sovjetski zvezi, staro raketo, in ni dokazov, da jo je izstrelila ruska stran," je dejal.
Nesreča se je zgodila v torek, in sicer v kraju Przewodow, ki leži tik ob meji z Ukrajino. Na eno od kmetij naj bi padli dve raketi. Kmalu po incidentu so očitki padli na Rusijo, a je ta napad nemudoma zanikala. Poljski premier Mateusz Morawiecki je sklical nujno sejo Odbora za nacionalno varnost in obrambne zadeve ter pojasnil, da je Poljska razglasila povečano pripravljenost oboroženih sil na meji z Ukrajino.
Poljska vlada je razmišljala tudi o tem, ali bo zahtevala aktivacijo 4. člena pogodbe Zveze Nato, ki bi pomenil, da se bodo pogodbenice med seboj posvetovale, je še dodal. Ta člen se sicer uporabi v primeru, če je po mnenju katere od pogodbenic ogrožena ozemeljska celovitost, politična neodvisnost ali varnost katere koli pogodbenice. Kasneje se je odločila, da člena ne bo aktivirala.
V sredo je potekal tudi neformalni posvet članov slovenskega Sveta za nacionalno varnost. "Na podlagi vseh informacij smo na koncu ugotovili, da ni nobene potrebe po dvigu stopnje pripravljenosti, ker se ocena dodatne ogroženosti ni dvignila," je dejal predsednik vlade Robert Golob.
Slovenska vlada je ostro obsodila rusko agresijo na Ukrajino, katere rezultat so med drugim sistematični napadi na civilno prebivalstvo in uničevanje kritične infrastrukture. Rusko Federacijo je pozvala naj s takšnim delovanjem nemudoma preneha. Vlada bo Ukrajini ponudila dodatno pomoč pri obnovi kritične infrastrukture.
