Srbija bo ostala brez ruske nafte prek naftovoda Janaf

Obisk ruskega zunanjega ministra Sergeja Lavrova, ki je bil predviden danes in v torek, je odpovedan, ker so tri sosednje države Srbije svoj zračni prostor zaprle za njegovo letalo, so potrdili na ruskem zunanjem ministrstvu. Prečkanja svojega zračnega prostora letalu ruskega ministra ne dovoli Bolgarija, članica EU, poleg nje pa sta se za enak korak odločili še Severna Makedonija in Črna gora, ki si prizadevata za članstvo v Uniji.

O odločitvi trojice držav je najprej poročal srbski časnik Večernje Novosti, kasneje pa jo je po poročanju ruske tiskovne agencije Tass potrdila tudi tiskovna predstavnica ruskega zunanjega ministrstva Marija Zaharova.

Drug vir na ministrstvu je za rusko tiskovno agencijo Interfax sporočil, da je obisk Lavrova posledično odpovedan. "Teleportacije naša diplomacija še ne obvlada," je dejal.

Srbija se ni odločila za pridružitev obsežnim sankcijam proti Moskvi

Države članice EU so sicer že nekaj dni po začetku ruske invazije na Ukrajino konec februarja zaprle svoj zračni prostor za ruska letala.

Srbija, ki si prav tako prizadeva za članstvu v EU, ohranja tesne vezi z Rusijo in se ni odločila za pridružitev obsežnim sankcijam, ki so jih države članice doslej na različnih področjih sprejele proti Moskvi.

Kremelj je dejanja treh držav, ki so zaprle svoj zračni prostor in s tem preprečile obisk Lavrova v Srbiji, danes označil za sovražna. "Takšna sovražna dejanja proti naši državi lahko povzročijo določene težave," je dejal tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov in obenem zatrdil, da ta ne bodo preprečila Moskvi, da nadaljuje stike s prijateljskimi državami, kot je Srbija, je poročala ruska tiskovna agencija Tass.

Poteze trojice držav je obsodil tudi Lavrov. "Zgodilo se je nekaj nepredstavljivega, to je bil odvzem pravice suvereni državi do izvajanja zunanje politike," je dejal vodja ruske diplomacije, ki je namesto obiska v Srbiji v Moskvi spregovoril na novinarski konferenci, ki je potekala prek spleta.

Tudi Lavrov je podobno kot Peskov zatrdil, da nihče ne bo pokvaril odnosov med Rusijo in Srbijo. Kot je še dejal, je Moskva povabila srbskega zunanjega ministra Nikolo Selakovića na uradni obisk v Rusijo v bližnji prihodnosti, je poročala srbska tiskovna agencija Tanjug.

Lavrov naj bi se sicer v okviru obiska v Beogradu sešel s srbskim predsednikom Aleksandrom Vučićem, pogovori pa naj bi se med drugim vrteli okrog oskrbe države z ruskimi energenti.

Vučić in njegov ruski kolega Vladimir Putin sta se konec maja dogovorila, da bo Srbija še naprej prejemala zemeljski plin iz Rusije po ugodni ceni, potem ko se je minuli torek iztekla dotlej veljavna pogodba.

Srbija bo ostala brez ruske nafte prek naftovoda Janaf

Srbija zaradi novega paketa sankcij Evropske unije proti Rusiji, ki se nanaša na uvoz nafte prek morja, ne bo mogla dobavljati ruske nafte prek Jadranskega naftovoda (Janaf), so za srbski informativni spletni portal N1 potrdili na srbskem ministrstvu za rudarstvo in energetiko. Nafta iz Rusije pokriva 16 odstotkov potreb po tem energentu v Srbiji.

"Novi paket sankcij prepoveduje dobavo ruske surove nafte prek katerekoli luke oz. morske poti, Naftna industrija Srbije (NIS) pa dobavlja surovo nafto, ki jo s tankerji dostavljajo do luke Omišalj na Hrvaškem. To pomeni, da ni možnosti, da bi do rafinerije v Pančevu še naprej dostavljali rusko nafto, bi pa NIS lahko uvažal nafto, ki ne prihaja iz Rusije, kot je v preteklosti že uvažal nafto iz Iraka in nekih drugih držav," so sporočili z ministrstva.

Srbija poleg tega razmišlja o dobavi ruske nafte po alternativnih poteh. Za surovo nafto, dobavljeno po naftovodih, namreč pri sankcijah EU velja začasna izjema. Tako lahko države članice, ki so zaradi svoje geografske lege odvisne od ruske nafte, to še naprej dobavljajo po naftovodih. To so Češka, Slovaška, Bolgarija in Madžarska, ki nafto dobiva prek naftovoda Družba.

Po mnenju strokovnjakov za energetiko bi Janaf določeno količino nafte lahko prevzel iz sistema Družba in jo prepeljal do rafinerij na Hrvaškem, v Bosni in Hercegovini in Srbiji. Stroka pri tem poudarja, da bo o tem odločala evropska politika.

Srbija je z Madžarsko minuli konec meseca sklenila tudi dogovor o skladiščenju zemeljskega plina za prihodnjo zimo. V madžarska skladišča bo do konca tega meseca tako usmerila 500 milijonov kubičnih metrov plina, možno pa je, da bo od Madžarske plin tudi kupila.