Vojna bremeni obrambno industrijo ter izčrpava zaloge zavezništva, je pojasnil Jens Stoltenberg. Dodal je, da je Nato sredi logistične tekme, vojaško pomoč Ukrajini pa je treba zagotoviti čim prej.
"Ruski predsednik Vladimir Putin zaenkrat še ni pripravljen na mir, saj je začel z novo ofenzivo. Jasno je, da smo se sedaj znašli sredi logistične tekme. Ključna oprema, kot so strelivo, gorivo in rezervni deli, morajo priti v Ukrajino, preden Rusija prevzame pobudo na bojišču. Hitrost je tista, ki bo rešila življenja," je dejal Stoltenberg.
Opozoril je, da je Rusija na bojišču pripravljena sprejeti velike izgube, njen cilj - nadzor nad Ukrajino - pa ostaja nespremenjen. "Da bi zagotovili zmago Ukrajine in njen obstoj kot suverena država, ji moramo še naprej zagotavljati vse, kar potrebuje za zmago ter dosego pravičnega in trajnega miru," je dodal. V luči tega je izpostavil potrebo po okrepitvi proizvodnje streliva. "Trenutna stopnja porabe streliva v Ukrajini je mnogokrat višja od naše stopnje proizvodnje. To obremenjuje našo obrambno industrijo in izčrpava naše zaloge," je priznal.
Pri tem je pojasnil, da se je rok za pripravo streliva velikega kalibra podaljšal z 12 na 28 mesecev, danes oddana naročila pa bi lahko bila dobavljena šele čez dve leti in pol. "Ravno zato moramo povečati proizvodnjo in investicije v našo obrambno industrijo," je še dodal.
Na vprašanje o morebitni dobavi bojnih letal Ukrajini je odgovoril, da se podpora Ukrajini spreminja z razvojem in potekom vojne ter da bodo o tem razpravljali na zasedanju obrambnih ministrov Nata v torek in sredo. Hkrati je opozoril, da je od nedelje zaradi kibernetskih napadov še vedno moteno delovanje nekaterih spletnih strani Nata. Vendar to nikakor ne vpliva na poslovanje in delovanje zavezništva, je poudaril.
Ob prvi obletnici invazije zavezniki Ukrajine pripravljajo novo resolucijo
Predlagana resolucija je širša in manj podrobna od mirovnega načrta v 10 točkah, ki ga je na novembrskem vrhu držav G20 predstavil ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski, da bi predlagatelji na svojo stran dobili čim večje število držav v 193-članski Generalni skupščini ZN.
Novo izredno zasedanje Generalne skupščine ZN o Ukrajini se bo začelo v sredo, 22. februarja, nastopi predstavnikov držav pa se bodo potegnili še najmanj v četrtek, 23. februarja, ko bo predvidoma potekalo tudi glasovanje o resoluciji.
Generalna skupščina je sedaj tista, ki sprejema resolucije o Ukrajini, saj Varnostni svet zaradi ruske in kitajske pravice do veta tega ni sposoben storiti in lahko le razpravlja brez sklepov. Resolucije Generalne skupščine so pomembne, vendar nimajo tako velike mednarodne pravne teže kot resolucije Varnostnega sveta. Ta se bo na ministrski ravni na temo Ukrajine sestal ob obletnici invazije, 24. februarja. Tam bodo zunanji ministri 15 držav članic Varnostnega sveta in predstavnik Ukrajine.
O resoluciji Generalne skupščine se pogovarjajo vse države razen Rusije in Belorusije, ki jima predlagatelji osnutka predloga niso poslali.
Predlog resolucije poziva k povečanju mednarodnih diplomatskih prizadevanj za mir, ki bo spoštoval Ustanovno listino ZN. Ta med drugim določa, da se morajo države članice ZN vzdržati grožnje s silo, ki je ne smejo uporabljati proti ozemeljski celovitosti ali politični neodvisnosti katere koli države, spore pa morajo reševati po mirni poti.
Predlagana resolucija ponavlja prejšnjo zahtevo Generalne skupščine, naj Rusija nemudoma, v celoti in brezpogojno umakne vse svoje oborožene sile iz Ukrajine znotraj njenih mednarodno priznanih meja, kar pomeni tudi odhod s Krima.
Predlog poudarja, da nobeno ozemlje, pridobljeno z grožnjo ali uporabo sile, ne bo veljalo za zakonito. Zahteva, da se z vsemi vojnimi ujetniki ravna v skladu z Ženevsko konvencijo, poziva k izmenjavi vojnih ujetnikov in izpustitvi nezakonito pridržanih oseb ter vrnitvi vseh prisilno preseljenih civilistov, vključno z otroki. Predlog ob tem obsoja hude posledice agresije na Ukrajino, vključno z nenehnimi napadi na kritično infrastrukturo, ki imajo uničujoče posledice za civiliste. Poziva tudi k doslednemu spoštovanju mednarodnega humanitarnega prava pri zaščiti civilistov in civilne infrastrukture.
Prvo resolucijo sprejeli marca lani
Načrt Zelenskega pa med drugim predvideva ustanovitev posebnega sodišča za pregon ruskih vojnih zločinov, vzpostavitev evropske in atlantske varnostne arhitekture z jamstvi za Ukrajino, obnovo poškodovane ukrajinske energetske infrastrukture in zagotovitev varnosti največje evropske jedrske elektrarne v Zaporožju.
Prva resolucija o Ukrajini, ki jo je Generalna skupščina sprejela 2. marca 2022, je zahtevala takojšnjo prekinitev ognja, umik vseh ruskih vojakov in zaščito vseh civilistov ter dobila 141 glasov podpore s petimi glasovi proti in 35 vzdržanimi. Naslednja resolucija je 24. marca dobila 140 glasov, pet držav je bilo proti, 38 pa vzdržanih. Ta resolucija je Rusijo obtožila za humanitarno krizo v Ukrajini in pozvala k takojšnji prekinitvi ognja ter zaščiti milijonov civilistov.
Generalna skupščina ZN je nato 7. aprila lani z 93 glasovi za, 24 proti in 58 vzdržanimi izključila Rusijo iz Sveta za človekove pravice ZN v Ženevi. Resolucija, ki je bila sprejeta 12. oktobra, je obsodila poskus nezakonite priključitve štirih ukrajinskih pokrajin Rusiji in je dobila 143 glasov podpore. Znova je bilo proti pet držav, vzdržalo pa se jih je 35.
Zadnjo resolucijo, sprejeto 14. novembra, v kateri je Generalna skupščina ZN zahtevala, da Rusija odgovarja za kršitev mednarodnega prava z napadom na Ukrajino, vključno s plačilom odškodnine za povzročeno škodo in žrtve, pa je dobila 94 glasov podpore, 14 držav je bilo proti, 73 pa se jih je vzdržalo.
