Ob 27. obletnici genocida v Srebrenici pokop 50 žrtev

Organizacijski odbor je ob tokratni obletnici izpostavil vlogo žensk v boju za resnico o genocidu, kot tudi to, da so bile tudi one žrtve.

Osrednja spominska slovesnost in verski obred s pokopom posmrtnih ostankov žrtev, ki so jih v minulih letih našli v številnih množičnih grobiščih, bodo kot vsako leto potekali na dan, ko so enote bosanskih Srbov pod poveljstvom Ratka Mladića zavzele Srebrenico, takratno varovano območje Združenih narodov, in začele množične poboje Bošnjakov.

Po podatkih spominskega centra v Potočarih so sile bosanskih Srbov samo v nekaj dneh, do 19. julija 1995, v tej bošnjaški enklavi ubile 8372 bošnjaških moških in dečkov, pa tudi žensk.

Posmrtne ostanke žrtev so po vojni našli v več kot 150 množičnih grobiščih, večinoma sekundarnih. V Potočarih od leta 2002 vsako leto posmrtne ostanke identificiranih žrtev pokopavajo na osrednji spominski slovesnosti. Doslej so pokopali 6671 žrtev genocida.

V članicah EU se 11. julij od leta 2009 obeležuje kot evropski dan spomina na žrtve genocida v Srebrenici. Pokol v Srebrenici je za genocid leta 2007 spoznalo Meddržavno sodišče v Haagu.

Predsednik republike Borut Pahor se je na povabilo predsednika mešihata Islamske skupnosti v Sloveniji muftija Nevzeta Porića v Ljubljani v Muslimanskem kulturnem centru udeležil slovesnosti ob obletnici genocida, na kateri je imel tudi slavnostni nagovor.

Predsednica DZ: Spomin Srebrenice naj bo trajen opomin

Žal se zdi, da je kruta srebreniška zgodovinska ura pozabljena, saj smo že več mesecev priča novi vojni v naši bližini, katere vpliv občuti malodane ves svet, je v poslanici ob današnji 27. obletnici genocida v Srebrenici opozorila predsednica DZ Urška Klakočar Zupančič. Naj bo bridki spomin Srebrenice trajen in iskren opomin, je dodala.

Poudarila je, da je še kako pomembno, da pokol v Srebrenici poimenujemo z njegovim pravim imenom – genocid, da so prepoznani krivci za to, žrtvam pa dano potrebno priznanje in pieteta. "Tega ne dolgujemo le slednjim, temveč tudi njihovim svojcem in preživelim ter rodovom, ki šele prihajajo," je zapisala.

Opozorila je, da na rane Srebrenice, ki se najverjetneje ne bodo nikoli zacelile, dodatno sol vsa leta posipajo nesprejemljivi poskusi zanikanja ali poveličevanja tega zločina, relativiziranje dejstev ter nabiranje političnih točk s provokativnimi izjavami.

Po njenem prepričanju je spravni proces pomemben dejavnik evropske prihodnosti regije. "V že tako krhkem okolju Zahodnega Balkana je evropska perspektiva nujna, stabilnost in mir v regiji pa vrednoti, ki obenem pomenita tudi garant vsestranskega napredka in razvoja," je poudarila.

Predsednica DZ je v poslanici še zapisala, da so beli spomeniki v Potočarih nemi pomniki grozot in bolečine ter opomnik, kam lahko vodijo pomanjkanje odgovornosti in empatije, ideološka, nacionalistična ali druga zaslepljenost, nespoštovanje mednarodnih obvez in dogovorov, sovražni govor in spodbujanje nestrpnosti.

MZZ ob obletnici Srebrenice: Za prihodnost BiH ključni spoštovanje, dialog in sprava

Srebrenica mora ostati v našem spominu tudi kot opomin mednarodni skupnosti, da se tovrstna grozodejstva ne bi smela nikoli več ne ponoviti ne dopustiti, so zapisali na zunanjem ministrstvu ter poudarili, da so za prihodnost BiH ključni spoštovanje, dialog in sprava.

Na zunanjem ministrstvu so spomnili tudi, da je Evropski parlament s posebno resolucijo razglasil 11. julij za dan spomina na žrtve genocida v Srebrenici. "Genocid v Srebrenici je eden najtemnejših trenutkov v svetovni zgodovini in odgovornost vseh je boriti se za pravico in resnico ter proti zanikanju genocida," so zapisali in dodali, da morata zavezanost humanosti in pravičnosti ostati temelj naše civilizacije.

Zunanja ministrica Tanja Fajon pa je tvitnila, da spomin na grozodejstva tudi po 27 letih ostaja živ, letos, ko na evropskih tleh spet divja vojna, pa je opomin, da se kaj takega ne sme ponoviti, še toliko pomembnejši.

Obletnice se je na uradnem Twitter profilu slovenske vlade v angleščini spomnil tudi premier Robert Golob, ki je zapisal, da Srebrenice ne bi smeli nikoli pozabiti, hkrati pa "moramo gledati naprej in odpreti vrata evropske družine ljudem v BiH s tem, da državi podelimo status kandidatke za članstvo".