Novi napadi na Bejrut, ZDA pozivajo k izboljšanju humanitarnih razmer v Gazi

Tarča izraelske vojske je bila danes soseska Haret Hreik na jugu libanonske prestolnice, od koder francoska tiskovna agencija AFP poroča o vsaj dveh napadih. Tiskovni predstavnik vojske je pred tem prebivalce območja z zapisom na omrežju X pozval k umiku, češ da se nahajajo v bližini ciljev, povezanih s Hezbolahom.

Kasneje je Izrael sporočil, da je zadel podzemno skladišče, kjer naj bi bilo shranjeno orožje proiranskega gibanja, poroča nemška tiskovna agencija dpa.

Izrael je v zadnjih tednih že večkrat napadel južni del Bejruta, smrtonosne napade pa izvedel tudi v drugih delih države. Odkar se je konflikt minuli mesec zaostril, je bilo v Libanonu glede na podatke zdravstvenih oblasti ubitih že več kot 1300 ljudi, čeprav je po ocenah AFP dejanska številka višja.

Napade na sever Izraela še naprej izvaja tudi Hezbolah, ki je po lastnih navedbah tudi danes proti mestu Safed izstrelil salvo raket. Izraelska vojska je sporočila, da je proti severu Izraela poletelo okrog 50 izstrelkov, o žrtvah ne poročajo.

Namestnik vodje Hezbolaha Naim Kasem je v torek v video nagovoru Izraelcem sporočil, da je prekinitev ognja edina rešitev konflikta, ki bi razseljenim civilistom omogočila vrnitev na sever Izraela. V nasprotnem primeru je napovedal nadaljevanje napadov.

Netanjahu je nato zavrnil idejo prekinitve ognja, po kateri bi Hezbolah ohranil prisotnost blizu meje z Izraelom. V telefonskem pogovoru s francoskim predsednikom Emmanuelom Macronom je dejal, da nasprotuje "enostranski prekinitvi ognja, ki ne spreminja varnostne situacije v Libanonu".

Izrael se namreč zavzema za tamponsko območje ob meji z Izraelom, kjer ne bi bilo Hezbolahovih borcev. Brez tega in ukrepov, ki bi Hezbolahu onemogočili ponovno oborožitev, Izrael ne bo pristal na noben dogovor, je v izjavi v torek še dodal Netanjahujev kabinet.

ZDA pozivajo Izrael k izboljšanju humanitarnih razmer v Gazi

Ameriška vlada je medtem pozvala Izrael, naj okrepi dobavo humanitarne pomoči za Gazo in izboljša tamkajšnje humanitarne razmere v roku 30 dni. Če Izrael ne bo ukrepal, bi to lahko vplivalo na vojaško pomoč ZDA, poročajo tuje tiskovne agencije.

"Gre za to, da se razmere spremenijo in da civilisti v Gazi, ki danes nimajo ustreznega dostopa do hrane, zdravil in drugih humanitarnih dobrin, dejansko vidijo spremembo v svojem vsakdanjem življenju kot rezultat naših prizadevanj," je v torek v Washingtonu dejal tiskovni predstavnik State Departmenta Matthew Miller.

Izrael bi lahko kršil ameriške zakone o vojaški podpori, če ne bo sledil pozivu Washingtona, to pa bi lahko ogrozilo dobavo orožja. Na zunanjem ministrstvu sicer niso podrobneje pojasnili posledic, če Izrael ne bi sledil pozivu, poroča nemška tiskovna agencija dpa.

Ameriško zunanje ministrstvo je s tem posredno potrdilo poročanje medijev, da Izraelu grozi omejitev dobave ameriškega orožja, če se razmere v palestinski enklavi ne bodo spremenile. 

Washington je pismo s pozivom poslal v nedeljo, gre pa za najbolj resno pisno grožnjo doslej, poroča britanski BBC. V njem so ZDA izrazile zaskrbljenost zaradi slabšanja humanitarnih razmer, saj da je Izrael prejšnji mesec prepovedal oz. oviral skoraj 90 odstotkov humanitarnih premikov med severom in jugom enklave. Izrael pismo še preučuje. Kot so zagotovili, pa nameravajo odgovoriti na pomisleke ameriških kolegov.