Na podlagi podatkov in dokumentov, ki jih je novinar portala Istraga.ba Avdo Avdić pridobil tako od slovenskega, hrvaškega kot bosansko-hercegovskega notranjega ministrstva, je razvidno, da je Hrvaška v zadnjih dveh letih čez mejo v BiH nezakonito vrnila več kot 15.000 migrantov. Po uradni poti jih je sicer bosanskim oblastem v tem času predala zgolj okoli 1000.
Slovenija je leta 2019 Hrvaški vrnila 11.039 migrantov, ki so na nezakonit način prestopili našo mejo. Lani so slovenski varnostni organi hrvaškim predali okoli 9950 migrantov. Skupno je torej Slovenija na Hrvaško v zadnjih dveh letih vrnila okoli 21 tisoč migrantov. Slovenske oblasti so ravnale zakonito, hrvaškim oblastem so jih na meji predale z vso potrebno dokumentacijo. Nekaj dni zatem pa so policisti Unsko-sanskega kantona (USK) v BiH te iste slovenske dokumente našli pri migrantih, ki so jih zasledili na območju BiH.
Uslužbenci ministrstva za notranje zadeve Unsko-sanskega kantona so namreč lani registrirali 7210 migrantov, ki so jih na ozemlje BiH na nezakonit način vrnili s Hrvaške. Leto pred tem je bilo število bilo nekoliko višje, tako da so v zadnjih dveh letih bosansko-hercegovske oblasti naštele najmanj 15 tisoč takšnih primerov. "To so samo podatki za osebe, ki smo jih mi registrirali. Verjamem, da je število še znatno višje," je za Istraga.ba dejal policijski komisar USK Mujo Koričić.
To pa je vsaj 15-krat več, kot so jih hrvaške oblasti po uradni poti vrnile v BiH. Hrvaška je namreč po uradnih podatkih v letih 2019 in 2020 v BiH vrnila zgolj okoli 1000 migrantov.
Hrvaške oblasti sicer ves čas zanikajo, da bi migrante na nezakonit način vračale v BiH.
Danska državam Zahodnega Balkana namenila nove milijone za pomoč pri obvladovanju migrantske krize
Danska vlada bo šestim državam Zahodnega Balkana – Bosni in Hercegovini, Srbiji, Kosovu, Črni gori, Severni Makedoniji in Albaniji – namenila skoraj 45 milijonov danskih kron (več kot šest milijonov evrov). Denar je namenjen programom za zaščito in nadzor meja ter za vrnitev nezakonitih migrantov in oseb, ki jim zavrnejo prošnje za azil, v domovino.
S tem želi Danska, ki je v preteklosti tem državam že finančno pomagala pri obvladovanju migrantske krize, preprečiti, da bi ti nezakoniti migranti prišli v države EU, poroča portal Schengen Visa Info.
Dansko zunanje ministrstvo je v sporočilu za javnost navedlo tudi, da je med januarjem 2018 in junijem 2020 okoli 167.000 migrantov doseglo države Zahodnega Balkana. Približno 1600 jih je trenutno nastanjenih v zapuščenih stavbah in šotorih v naselju Lipa v Bihaću, potem ko je pred tremi tedni v tamkajšnjem migrantskem kampu izbruhnil požar.
Danski zunanji minister Mattias Tesfaye je dejal, da ni dovolj, da tem migrantom, ki so obtičali v državah Zahodnega Balkana, ponudijo zgolj tople odeje in obleke. To ni politična niti humanitarno vzdržna rešitev, je dejal. "Namesto tega moramo nenadzorovane migracije zamenjati z urejenimi. Zato sem vesel, da bomo lahko z velikim svežnjem denarja zdaj pomagali vladam na Balkanu, da se spopadejo s temi razmerami na mejah in da ljudi z letali pošljejo domov," je dejal.
Grčija prosi EU za pomoč pri vračanju migrantov v Turčijo
Medtem je Grčija danes Evropsko komisijo zaprosila za pomoč pri takojšnjem vračanju približno 1500 migrantov, ki so jim grške oblasti zavrnile prošnjo za azil, v Turčijo. Pri tem je pozvala k pritisku na Turčijo za izvajanje dogovora med Brusljem in Ankaro iz leta 2016 o vračanju migrantov.
Grški minister za migracije Notis Mitarakis je dejal, da je grška vlada Evropski komisiji in agenciji Frontex predložila zahtevo za takojšnjo vrnitev v Turčijo nekaj manj kot 1500 "državljanov tretjih držav, ki niso upravičeni do mednarodne zaščite".
Turčija zaradi pandemije covida-19 še vedno noče sprejeti 1.450 migrantov, kljub možnostim, da bi jih testirali na okužbo, so po poročanju nemške tiskovne agencije dpa sporočili z grškega ministrstva za migracije.
Z dogovorom med EU in Turčijo, sklenjenim marca 2016, ki je močno zmanjšal prihod migrantov v Evropo, se je Ankara zavezala, da bo v zameno za več milijard evrov pomoči sprejela nazaj migrante, ki niso upravičeni do mednarodne zaščite. Vendar Ankara EU že dolgo obtožuje, da ni izpolnila svojega dela obveznosti.
Lani so v Turčijo vrnili le 139 migrantov, preden so turške oblasti marca zaradi pandemije koronavirusa ustavile postopek, so danes opozorili v Atenah.
"Evropa mora vzpostaviti skupni mehanizem za reševanje tega vprašanja v okviru novega pakta o migracijah in azilu ter izvajati potreben pravni in operativni mehanizem za vračanje migrantov," je opozoril Mitarakis.
Med prosilci za azil, katerih prošnje so grške oblasti dokončno zavrnile, jih je je 995 na Lezbosu, 180 na Hiosu, 128 na Samosu in 187 na Kosu, so sporočili z grškega ministrstva za migracije.
EU je decembra sporočila, da je Turčiji namenila vseh šest milijard evrov, ki so bile obljubljene leta 2016. Sredstva EU so namenjena za posebne socialne projekte v Turčiji za pomoč beguncem.
KOMENTARJI (172)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.