Nova trenja med Grčijo in Turčijo: Gre za 'sovražno akcijo'

Turčija je sosednjo Grčijo zato obtožila, da je ob izvidniškem preletu turških bojnih letal F-16 v mednarodnem prostoru z raketnim radarskim sistemom S-300 'nadlegovala' njihova letala, kar Ankara razume kot "sovražno akcijo".

Grški radarski raketni sistem je turška bojna letala zaznal 23. avgusta, ko so ta letela mimo otokov Rodos in Kreta, je poročalo turško obrambno ministrstvo.  Lovci F-16, ki so "kljub sovražnemu okolju" opravili nalogo in se vrnili v svoje baze, so v okolici grškega zračnega prostora leteli na višini 3000 metrov.

"Sledenje našim lovcem ni v skladu z duhom Natovega zavezništva. Tovrstna početja se tudi po Natovih pravilih delovanja obravnavajo kot sovražno dejanje," so še povedali viri s turškega obrambnega ministrstva, poroča Al Jazeera. 

Ta obtožba je zadnja trditev Turčije, da njena soseda in članica Nata spremlja njena letala nad vzhodnim Sredozemljem in Egejskim morjem. "Grški raketni sistem S-300 ni nikoli prestrezal turških letal F-16," pa obtožbe zavračajo na grškem obrambnem ministrstvu. 

Za Turki ta mesec že poslali tudi lovce

A obtožbe s strani Turčije so prihajale že prej. Prejšnji teden je Turčija na primer poklicala grškega vojaškega atašeja in vložila pritožbo pri Natu, rekoč, da so v začetku avgusta grški F-16 med izvajanjem zavezniške misije nadlegovali turške F-16. Pravijo, da je grški radar takrat prav tako sledil turškim letalom nad Sredozemljem ter jih s tem prisilil, da območje zapustijo.

Grčija pa turško razlago dogodkov zavrača. Grško obrambno ministrstvo pravi, da so se turška letala na območju pojavila brez vnaprejšnjega opozorila, da bodo spremljala takratni let ameriškega bombnika B-52, ki naj tako med preletom grškega prostora ne bi imel lovskega spremstva. Zato so v zrak poslali štiri grška bojna letala, o tem pa tudi obvestili Nato. 

Trenja med državama trajajo že pol stoletja

Obe Natovi članici se že desetletja prerekata zaradi različnih meddržavnih sporov, med večjimi je spor o ozemeljskih zahtevah v Egejskem morju in tamkajšnjem zračnem prostoru. Spori so ju v minulega pol stoletja trikrat pripeljali tudi do roba vojne.

Leta 2020 je med državama izbruhnilo tudi več sporov glede pravic raziskovalnega vrtanja na območjih Sredozemskega morja, ko sta obe državi določena območja razglasili za ekskluzivne gospodarske cone, zaradi česar je takrat prihajalo do pomorskih zastojev. 

Od takrat je Turčija Grčijo zaradi militarizacije otokov v Egejskem morju večkrat obtožila tudi kršitve mednarodnega prava - mirovne pogodbe, podpisane po drugi svetovni vojni. Atene pa pravijo, da morajo braniti otoke – od katerih mnogi ležijo blizu turške obale – pred morebitnim napadom velike turške flote vojaških desantnih plovil.

Turški predsednik Recep Tayyip Erdogan je zaradi domnevnega lobiranja pri prodaji ameriškega orožja s strani grškega premierja Kiriakosa Micotakisa prekinil dialog z Grčijo.