
Pripravljalna dela so stekla v torek, najprej so se lotili urejanja dostopnih poti in izsekavanja gozda, še ta mesec pa nameravajo začeti tudi z gradnjo same ograje, zaenkrat le poskusnih treh kilometrov, ki naj bi jih dokončali junija. V načrtu je, da naslednjih 70 kilometrov postavijo do leta 2025, skupaj pa nameravajo mejo utrditi s kar 200 kilometri ograje. Vse skupaj bo stalo okoli 380 milijonov evrov.
Zakon, ki to omogoča, je finski parlament sprejel julija lani, glavni razlog pa je bil strah pred množičnim pritiskom migrantov na mejo, kar bi lahko Rusija – podobno kot Belorusija na meji s Poljsko – izkoristila za ustvarjanje političnega pritiska.
Ograja bo visoka tri metre, na vrhu bo imela bodečo žico, opremljena pa bo tudi s kamerami za nočno snemanje, lučmi in mikrofoni. To pomeni veliko spremembo na meji, kjer so doslej postavljali le preproste lesene ograde, s katerimi so preprečili beg živine na drugo stran.

Finska je septembra zabeležila visok porast prihodov iz Rusije, od koder so množično bežali zaradi Putinove mobilizacije. Sicer pa so varnost na svojih mejah z Rusijo in njeno zaveznico Belorusijo poostrile tudi Poljska, Latvija in Estonija, ki je prvih 23 kilometrov ograje postavila že junija lani. Latvija je z ograjami in drugimi ukrepi okrepila tako mejo z Rusijo kot Belorusijo, Poljska, ki je bila zaradi pritiska migrantov iz smeri Belorusije – ti so potem ostali ujeti na "nikogaršnjem ozemlju" – deležna največ pozornosti, pa je tam postavila kar 186 kilometrov dolg zid, medtem ko so se na meji z rusko eksklavo Kaliningrad zadovoljili z bodečo žico.
KOMENTARJI (85)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.