Kot poroča BBC, je Ukrajina na rusko ozemlje izstrelila rakete dolgega dosega, izdelane v Veliki Britaniji. Kot poroča medij, naj bi bile rakete storm shadow, ki jih je dobavilo Združeno kraljestvo, prvič uporabljene na ciljih v Rusiji. Petmetrske rakete zrak-zrak sta sredi devetdesetih let prejšnjega stoletja izumila Združeno kraljestvo in Francija, od takrat pa so bile nameščene na konfliktnih območjih v Iraku in Libiji. Rakete storm shadow imajo doseg približno 250 kilometrov. Z letala jih izstreljujejo s hitrostjo, ki je blizu hitrosti zvoka. Rakete veljajo za idealno orožje za napade na utrjene bunkerje in skladišča streliva, poroča britanski BBC.
V uradu britanskega premierja Keira Starmerja navedb niso komentirali.
Biden bo Ukrajini zagotovil protipehotne mine
Ameriški predsednik Joe Biden je danes Kijevu odobril dobavo protipehotnih min. S potezo naj bi skušali upočasniti ruske čete, ki v zadnjih mesecih vztrajno napredujejo na vzhodu Ukrajine. Gre sicer za zadnjo od odločitev ameriške administracije za okrepitev vojnih prizadevanj Ukrajine, preden se bo 20. januarja v Belo hišo vrnil novoizvoljeni Donald Trump.
Ameriški obrambni uradnik je za BBC povedal, da bodo ZDA v Ukrajino kmalu dostavile protipehotne mine, Washington pa sicer od Kijeva pričakuje, da jih bodo uporabili na ukrajinskem ozemlju. Ob tem se je po besedah vira, ki je želel ostati anonimen, evropska država zavezala tudi, da min ne bodo uporabljali na gosto poseljenih območjih ter da bodo uporabljali le mine, ki bodo aktivne omejeno časovno obdobje.
Rusija je od začetka svoje obsežne invazije na Ukrajino februarja 2022 pogosto posegla po kopenskih minah, tudi protipehotnih. "Mine so raztresene po ozemlju Ukrajine, ki so ga prej in trenutno zasedle ruske enote. Civilistom predstavljajo vsakodnevno grožnjo. Nekatere so celo namerno namestili v civilne domove," je avgusta letos opozoril Patrick Thompson, ukrajinski raziskovalec pri Amnesty International.
Protipehotne mine se v Ukrajini redno uporabljajo od začetka ruske invazije, v manjšem obsegu pa vse od leta 2014. Od leta 2022 so Putinove sile po poročanju AP News uporabile najmanj 13 vrst protipehotnih min.
Po ruskem umiku iz regij Mikolaiv, Herson in Harkov konec leta 2022 je prišlo do opaznega skoka števila civilnih žrtev, saj so se civilisti vrnili v svoje hiše, domačije in kmetije. "Potrebna je učinkovita preiskava vseh tovrstnih incidentov kot možnih vojnih zločinov. V vseh regijah v Ukrajini, ki jih je prej zasedla Rusija, smo videli dokaze o ubitih in ranjenih civilistih zaradi protipehotnih min, ki so jih za seboj pustile ruske sile," je sporočil Thompson.
Tudi Ukrajina je od začetka vojne prejela več ameriških min, a te so bile protitankovske, ne pa protipehotne. Mednarodna skupnost je namreč opozarjala, da predstavlja tovrstno orožje tveganje za civiliste, kar je Bidnovi administraciji preprečilo, da bi jih tudi sami zagotovili državi v vojni.
Nemčija z novo pošiljko oklepnikov in brezpilotnikov Ukrajini
Nemčija je Ukrajini poslala dodatno vojaško pomoč, je razvidno iz danes posodobljenega seznama nemške vlade o vojaški pomoči Ukrajini. Ukrajini je v novi pošiljki namenila več deset oklepnikov, artilerijo in brezpilotna letala, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
Nemčija Ukrajini med drugim pošilja štiri samohodne havbice 2000 in sedem havbic M109, je razvidno iz posodobljenega seznama obrambne pomoči, ki ga je na spletni strani objavila nemška vlada. Poleg tega so Ukrajini poslali 41.000 nabojev artilerijskega streliva kalibra 155 mm.
Novi paket obrambne pomoči vključuje tudi 47 protiminsko zaščitenih vozil MRAP za prevoz vojakov in osem bojnih vozil caracal. Ukrajina je prejela še dodatna tanka z lansirnim mostom za spuščanje oklepnih vozil biber, tri oklepna vozila za odstranjevanje min wisent in osem tovornjakov oshkosh.
Ukrajini je Nemčija odstopila tudi več kot 300 izvidniških brezpilotnih letal različnih tipov, več kot 100.000 nabojev streliva za ročno orožje in medicinski material.
Nemčija je druga največja obrambna podpornica Ukrajine za ZDA. Glede na velikost gospodarstev pa države v severni in vzhodni Evropi Ukrajini namenjajo več, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
Ukrajina si prizadeva od Nemčije dobiti tudi zeleno luč za dobave raket dolgega dosega taurus, vendar nemški kancler Olaf Scholz tovrstne pozive vztrajno zavrača.
Moskva že leta uporablja tuje orožje za napade na ukrajinske cilje
Že v nedeljo je Biden Ukrajini odobril uporabo ameriških raket dolgega dosega (Atacms) za napade na tarče znotraj Rusije. Kijev je sicer te rakete že uporabljal, a le za tarče na ukrajinskih območjih pod rusko okupacijo, kot sta Krim in Donbas. Prvič so ukrajinske sile rakete Atacms uporabile oktobra 2023.
V noči s ponedeljka na torek pa je Ukrajina izvedla tudi svoj prvi tovrsten napad prek meje z Rusijo, kar je potrdila tudi Moskva. Rusko obrambno ministrstvo je sporočilo, da je bila tarča napada v torek zjutraj regija Brjansk, ki meji z Ukrajino.
Rusija je sporočila, da je Ukrajina izstrelila šest raket, a da so jih pet uspešno prestregli, delci šeste pa da so padli na vojaški objekt in povzročili manjši požar. Dva ameriška uradnika sta medtem dejala, da so prve informacije nakazovale, da je uspela Rusija prestreči le dve od okoli osem izstreljenih raket. BBC navedb ni uspel neodvisno preveriti.
Moskva medtem že leta uporablja tuje izdelano orožje za napade na ukrajinske cilje. Po poročilih raziskovalnih skupin in obveščevalnih služb je Rusija med dolgotrajno obsežno invazijo v Ukrajini uporabljala iranske brezpilotne letalnike in severnokorejske rakete.
Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je kljub temu Washington obtožil, da skuša zaostriti konflikt v Ukrajini. Kremelj pa je obljubil tudi povračilne ukrepe; ruski predsednik Vladimir Putin je tako v torek potrdil spremembe ruske jedrske doktrine in določil nove pogoje, pod katerimi bo država razmislila o uporabi svojega arzenala. Podpis odloka zdaj Moskvi omogoča uporabo jedrskega orožja proti nejedrski državi, ki jo podpira jedrska sila. Rusija bo namreč takšen napad smatrala kot skupen napad na svojo državo.
"Od začetka vojne skuša Rusija ustrahovati Ukrajino in druge države po svetu z neodgovorno jedrsko retoriko in vedenjem," pa je slednje komentiral tiskovni predstavnik ameriškega zunanjega ministrstva Matthew Miller.
V Kijevu odmevale sirene: več veleposlaništev začasno zaprlo svoja vrata
Medtem je ameriško veleposlaništvo v Kijevu danes ostalo zaprto. Kot poroča Sky News, so namreč ameriške oblasti prejele "specifične informacije o morebitnem velikem zračnem napadu", ki naj bi se zgodil 20. novembra. "Iz previdnostnih razlogov bo veleposlaništvo zaprto, uslužbencem smo naročili, naj se zatečejo na varna mesta," je na spletu sporočil ameriški državni konzularni oddelek. "Ameriško veleposlaništvo ameriškim državljanom svetuje, naj se v primeru sirene, ki opozarja na zračni napad, nemudoma zatečejo v zaklonišča," so dodali.
Za podoben ukrep se je odločilo tudi špansko veleposlaništvo v Kijevu. Od tam so sporočili, da zaradi naraščajoče nevarnosti skozi dan ne bodo zagotavljali storitev. To so elektronsko sporočili vsem španskim državljanom v Ukrajini. Ob tem so španske državljane v Kijevu pozvali, naj sprejmejo skrajne varnostne ukrepe, upoštevajo vsa priporočila lokalnih oblasti ter naj si zagotovijo zavetje, kamor se lahko zatečejo v primeru napada.
Konzularni oddelek ameriškega zunanjega ministrstva je danes sporočil, da bo ameriško veleposlaništvo v Kijevu zaprto v sredo, 20. novembra, zaradi poročil o morebitnem večjem zračnem napadu. "Uslužbencem veleposlaništva svetujemo, da se umaknejo na varno lokacijo," so dodali.
Tudi Italija in Grčija sta napovedali, da bosta njuni veleposlaništvi v Kijevu ta dan ostali zaprti. Britansko veleposlaništvo medtem ostaja odprto, vlada pa je sporočila, da bo še naprej spremljala razmere v Kijevu.
Na slovenskem veleposlaništvu v Kijevu so spričo razvoja varnostnih razmer danes uslužbence napotili na svoje domove in jih pozvali k doslednemu upoštevanju varnostnih ukrepov, zlasti ko gre za odhod v zaklonišče, so sporočili z zunanjega ministrstva. Kot so dodali, Slovenija v tej fazi ne načrtuje umika osebja veleposlaništva v Kijevu.
Le nekaj ur kasneje so v Kijevu, pa tudi v nekaterih drugih delih Ukrajine, zatulile sirene, ki opozarjajo na zračni napad. Prebivalci so se nemudoma odpravili proti zakloniščem, a alarma je bilo hitro konec.
Že zgodaj zjutraj so sicer ukrajinske enote zračne obrambe skušale odbiti ruski zračni napad na Kijev, je sporočila vojaška uprava ukrajinske prestolnice. Priče so za tiskovno agencijo Reuters povedale, da so v prestolnici slišale več eksplozij, slišati pa da je bilo kot delovanje enot zračne obrambe.
Ruski sistemi zračne obrambe so medtem ponoči uničili 44 ukrajinskih brezpilotnih letal, vključno z 20 nad severozahodno regijo Novgorod, je sporočilo rusko obrambno ministrstvo. Drugih 24 dronov je bilo uničenih nad več regijami v osrednjem in zahodnem delu Rusije. Ministrstvo ni navedlo, ali je zaradi napada nastala škoda.
Ameriško zunanje ministrstvo je kasneje napovedalo, da bo po današnjem zaprtju zaradi groženj z napadom veleposlaništvo v Kijevu v četrtek ponovno delovalo. "Pričakujemo, da bo veleposlaništvo jutri ponovno začelo normalno delovati," je dejal tiskovni predstavnik State Departmenta Matthew Miller, ki pa morebitne grožnje z ruske strani ni želel komentirati.
Ukrajina kritična do zapiranja veleposlaništev v Kijevu
Potem ko je danes več držav zaradi domnevne grožnje večjega ruskega napada zaprlo svoja veleposlaništva v Kijevu, je Ukrajina zahodne zaveznice pozvala, naj v luči trenutnih napetosti v državi ne širijo strahu, češ da gre za psihološko operacijo Rusije.
Predstavniki ukrajinskih oblasti so bili kritični do poteze in so svoje zaveznike pozvali, naj ne širijo strahu med prebivalci. Informacije, na katero so se sklicevale ZDA, naj bi bile dejansko "psihološka operacija", ki jo je v prizadevanjih za destabilizacijo države sprožila Moskva.
"Opominjamo vas, da je grožnja napadov agresorske države žal dnevna realnost za Ukrajince že več kot tisoč dni," je v izjavi na družbenih medijih zapisalo ukrajinsko zunanje ministrstvo.
Vojaška obveščevalna služba (GRU) pa je javila, da se na družbenih medijih širijo lažne novice, pri čemer naj bi šlo za svarilo pred obsežnim bombnim napadom na Kijev. "Teroristična država vodi obsežen informacijski in psihološki napad na Ukrajino," je sporočila.
