Nova obstreljevanja razblinila upanja o spoštovanju dogovora med sprtima državama

Azerbajdžansko zunanje ministrstvo je danes na družbenem omrežju Twitter sporočilo, da je v nočnih napadih na stanovanjsko naselje v mestu Gandža umrlo sedem ljudi, 33 pa je bilo ranjenih, med njimi tudi otroci.

Obrambno ministrstvo Gorskega Karabaha je v odzivu zatrdilo, da armenske oblasti spoštujejo prekinitev ognja. Ob tem je obtožilo azerbajdžanske sile, da napadajo naseljena območja. "Poročila o tem, da so sile iz Gorskega Karabaha obstreljevale Gandžo, so popolna laž," so še zapisali.

Gandža je z nekaj več kot 300.000 prebivalci drugo največje mesto v Azerbajdžanu. Novinar francoske tiskovne agencije AFP v Stepanakertu, upravnem središču Gorskega Karabaha, medtem poroča, da je bilo v mestu vso noč slišati glasne eksplozije.

Novi napadi so se zgodili le dan po tem, ko sta Armenija in Azerbajdžan v Rusiji sklenila dogovor o začasni prekinitvi ognja. Pogajanja v Moskvi pod okriljem ruskega zunanjega ministra Sergeja Lavrova so trajala 10 ur. Podrobnosti dogovora sicer niso znane, je pa Lavrov povedal, da bosta obe strani dogovor izkoristili za izmenjavo ujetnikov in trupel ljudi, ubitih v spopadih. 

Kasneje je armenski zunanji minister Zohrab Mnatsakanyan pogovore med državama označil za "zelo težke" in še enkrat poudaril, da si Armenija želi, da bi mednarodna skupnost Gorski Karabah priznala kot neodvisno državo. 

Samooklicana vlada Gorskega Karabaha je medtem obtožila Azerbajdžan, da prekinitev ognja izkorišča za pripravo na nove napade. Turčija, ki podpira Azerbajdžan, pa je dejala, da je premirje "zadnja priložnost Armenije, da umakne svojo vojsko s spornega teritorija". 

Nasilje je na omenjenem spornem območju izbruhnilo 27. septembra. Od takrat je v spopadih umrlo že več kot 300 ljudi, približno 70.000 jih je moralo zapustiti domove. Gre za najhujši spopad v zadnjih desetletjih. 

Spor glede Gorskega Karabaha, ki si ga lastita obe državi, sega v 90. leta prejšnjega stoletja, v čas razpada Sovjetske zveze. Območje je pod nadzorom Armenije, mednarodnopravno pa je del Azerbajdžana. Obe državi zavračata pozive k dialogu, s katerim bi končali spopade.