Prebivalci Nove Kaledonije že tretjič zavrnili neodvisnost od Francije

Že tretji referendum o neodvisnosti je zaznamovala majhna volilna udeležba. Kot poroča France24, je svoj glas oddalo le 43,90 odstotka volilnih upravičencev. Za primerjavo: na referendumu leta 2020 je bila volilna udeležba 80-odstotna. 

Po več kot 90 odstotkov preštetih glasov je 96 odstotkov volivcev glasovalo proti neodvisnosti od Francije. Po poročanju francoskih medijev bi lahko rezultat privedel do upora zagovornikov neodvisnosti in posledično nemirov. Francoski predsednik Emmanuel Macron je po objavi rezultatov dejal, da se zdaj "začenja prehodno obdobje" in da je čas za pripravo skupnega načrta. "Nocoj je Francija lepša, ker se je Nova Kaledonija odločila ostati del nje," je dodal Macron.

Kot je še povedal, je lahko Francija "ponosna" na proces, namenjen ureditvi statusa otokov, v okviru katerega so prebivalce na treh ločenih referendumih vprašali, ali se želijo odcepiti od Francije. Na otočju, ki leži okoli 2000 kilometrov vzhodno od Avstralije, ima volilno pravico okoli 185.000 prebivalcev. Na podlagi dogovora iz leta 1988 jim je Francija odobrila tri referendume o neodvisnosti, da bi tako ublažila napetosti. Po tem, ko so leta 2018 in lani zavrnili odcepitev, so lahko prebivalci danes še zadnjič izrazili svoje mnenje. 

Na volišču Candide-Koch v prestolnici Noumea je domačinka Cathy še pred razglasitvijo rezultatov za AFP povedala, da letošnji referendum nima nobenega smisla, "saj se je polovica prebivalstva odločila, da sploh ne glasovala". Stranke, ki zagovarjajo neodvisnost, so namreč pozivale k bojkotu referenduma. Prepričane so, da zaradi pandemije covida-19 ni mogoče izpeljati 'pravičnega' referenduma. Gre za predstavnike prvotnega prebivalstva Kanaki, ki poudarjajo, da so pod francosko oblastjo diskriminirani, prav tako imajo tudi slabše zaposlitvene možnosti od priseljenih prebivalcev. 

270.000 prebivalcem Nove Kaledonije je bilo med prvim valom pandemije večinoma prizaneseno, od pojava različice delta pa so zabeležili okoli 300 smrti zaradi covida-19. Gibanje za neodvisnost zdaj grozi, da rezultatov referenduma ne bo priznalo, Združene narode pa bo pozvalo, naj ga prekličejo. 

Oblasti so danes na volišča napotile okoli 2000 policistov in vojakov, a je glasovanje minilo brez incidentov. Francoski minister, pristojen za čezmorska ozemlja, Sebastien Lecornu je dejal, da bojkot ne bo vplival na "pravno veljavnost referenduma". 

Na kocki je bilo eno največjih francoskih čezmorskih ozemelj z okoli 10 odstotkov celotne svetovne zaloge niklja. Gre za ključno strateško bogastvo v boju med Zahodom in Kitajsko v indopacifišni regiji. "Če bi francoska zaščita izginila, bi imela Kitajska proste roke. Druge države v regiji, vključno s Fidžijem, Vanuatujem in Salomonovimi otoki, so že postale 'kitajski sateliti'," je za AFP ocenil analitik za mednarodne odnose Bastien Vandendyck. 

"Edino, kar potrebuje Kitajska, da bi končala svojo biserno ogrlico na pragu Avstralije, je Nova Kaledonija," je dodal. 

V ozadju nedavnega francosko-avstralskega spora glede pogodb o nakupu podmornic se skriva vse večja vloga Kitajske v regiji, pri čemer poznavalci ocenjujejo, da bi bila neodvisna Nova Kaledonija veliko bolj naklonjena Pekingu. Kitajska je namreč že zdaj največji kupec kovin iz Nove Kaledonije.