Voditelj države Kim Džong-un je odločitev označil za "nepreklicno" in izključil možnost kakršnih koli pogovorov o denuklearizaciji. Novi zakon določa pravico države, da lahko uporabi preventivni napad, če gre za zaščito države. Zakon prav tako določa pogoje, pod katerimi bi bila Severna Koreja nagnjena k uporabi svojega jedrskega orožja, tudi če ugotovi, da se njihovo vodstvo sooča z neizbežnim "jedrskim ali nejedrskim napadom sovražnih sil." Zakon od severnokorejske vojske zahteva, da "samodejno" izvaja jedrske napade na sovražne sile.
Kim Džong-un je poudaril, da njegova država ne bo nikoli opustila jedrskega orožja, ki ga potrebuje za boj proti ZDA. Obtožuje jih, da želijo oslabiti Severno Korejo in sčasoma strmoglaviti vlado.
Zakon dodatno narekuje, da bi Severna Koreja lahko uporabila jedrsko orožje za preprečitev nedoločene "katastrofalne krize." Strokovnjaki sicer menijo, da je to namensko zelo ohlapna definicija, ker odraža eskalacijsko jedrsko doktrino.
Severna Koreja se že nekaj časa sooča s hudimi sankcijami, a jim to ni preprečilo, da ne bi med letoma 2006 in 2017 izvedli kar šestih jedrskih poskusov. Pjongjang je še naprej krepil svoje vojaške zmogljivosti, kar je v nasprotju z resolucijami Varnostnega sveta Združenih narodov.
Kim Džong-un je leta 2019 izvedel izstrelitve dolgega dosega in jedrske poskuse po dveh odmevnih, a žal nedokončanih srečanjih s takratnim predsednikom ZDA Donaldom Trumpom. Kljub "napredku" s Trumpom so pogovori med državama od takrat zastali. Čeprav je tudi Bidnova administracija nakazala interes za pogovore, niso bili jasni glede tega, ali se bosta predsednika srečala. Bela hiša je tudi sporočila, da so njeni poskusi, da bi stopila v stik s Pjongjangom, doslej ostali neodgovorjeni.
V luči naraščajočih napetosti Pjongjanga in Seula je Kim Južno Korejo kritiziral zaradi njihovih načrtov za oživitev obsežnih vojaških vaj z Združenimi državami, ki jih izvajajo ravno zaradi naraščajočih groženj Severne Koreje. ZDA in njihovim zaveznikom v Aziji Kim vedno bolj provokativno grozi z jedrskim napadom.
"Naj nas sankcionirajo za 100 dni, 1000 dni, 10 let ali 100 let," je dejal Kim. "Nikoli se ne bomo odpovedali pravici do samoobrambe, ki ohranja obstoj naše države in varnost naših ljudi, samo da bi začasno olajšali težave, ki jih doživljamo zdaj."
Cheong Seong Chang, višji analitik na južnokorejskem inštitutu Sejong, je dejal, da Kimove pripombe in novi severnokorejski zakon pomenijo opozorilo, da bo sprožil takojšnje jedrske napade na ZDA in Južno Korejo, če bosta kdaj poskušali onesposobiti vodstvo Pjongjanga.
Severna Koreja od leta 2019 pospešeno razvija jedrske zmogljivosti izstrelkov kratkega dosega, ki lahko ciljajo na Južno Korejo. Strokovnjaki pravijo, da ti izstrelki sporočajo grožnjo, da jih bo Kim proaktivno uporabil v vojskovanju, da bi oslabil močnejše sile Južne Koreje in Združenih držav Amerike. Približno 28.500 ameriških vojakov je namreč nameščenih na jugu Južne Koreje, da odvrnejo morebitno agresijo s severa.
Ameriško-kitajski odnosi ter ruska invazija v Ukrajini so še dodatno zaostrili diplomatska prizadevanja ZDA, da bi povečali sankcije Severni Koreji. Poglobil se je tudi razkol v Varnostnem svetu ZN, kjer sta Peking in Moskva vložila veto na prizadevanja ZDA za zaostritev sankcij proti Pjongjangu.
Strokovnjaki pravijo, da skuša Kim okrepiti svoj vpliv tudi s krepitvijo sodelovanja s Kitajsko in Rusijo v nastajajočem partnerstvu, katerega cilj je zmanjšati vpliv ZDA. Severna Koreja se je pridružila Rusiji in Siriji kot edini državi, ki je priznala neodvisnost dveh proruskih odcepljenih ozemelj v vzhodni Ukrajini.
Severna Koreja je večkrat krivila ZDA za krizo v Ukrajini, češ da "hegemonistična politika" Zahoda opravičuje ruske vojaške akcije v Ukrajini. Ameriški uradniki so dejali, da naj bi Rusi kupovali severnokorejsko strelivo, vključno s topniškimi granatami in raketami, kar Rusija ostro zanika.
Od začetka 2020 naj bi Severna Koreja imela približno od 30 do 40 jedrskih orožij. Poleg tega naj bi imeli tudi veliko količino kemičnega in biološkega orožja. Leta 2003 so odstopili od Pogodbe o neširjenju jedrskega orožja. Kim je poudaril, da njegova država ne bo nikoli opustila jedrskega orožja, ki ga potrebuje za boj proti ZDA, ki jih je obtožil, da si prizadevajo za oslabitev obrambe Severne Koreje in sčasoma strmoglavljenje njegove vlade, so v petek poročali državni mediji.
KOMENTARJI (52)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.