Pogled na rezultat evropskih volitev na zemljevidu takoj razkrije v oči bodeče dejstvo. Nemčija je znova razklana na dva pola. Na zahodu po volitvah prevladuje podpora krščanskim demokratom (CDU in CSU), na vzhodu pa skrajno desni Alternativi za Nemčijo (AfD). Kot izpostavlja nemški Bild, meja poteka skoraj točno med nekdanjo Nemško demokratično republiko in Zvezno republiko Nemčijo.

Potem so tu tudi redki otočki drugih barv, ki kažejo, da so se prebivalci nekaterih okrajev vseeno odločili podpreti tudi kakšno drugo politiko. Berlin se je tako na primer obarval v barvo Zelenih, prav tako sosednji Potsdam. Potsdam-Mittelmark ter mesta Jena, Weimar in Erfurt so glasovali za CDU. Rdeče so medtem obarvane zadnje trdnjave vladajoče Socialdemokratske stranke Nemčije.

In kakšni so začasni uradni izidi evropskih volitev v Nemčiji? CDU/CSU sta prejeli 30 odstotkov (29 mandatov), skrajno desna AfD 15,9 odstotka (15 mandatov), SPD 13,9 odstotka (14 mandatov), Zeleni 11,9 odstotka (12 mandatov), Zavezništvo Sahre Wagenknecht (BSW) 6,2 odstotka (šest mandatov), Svobodna demokratska stranka (FDP) 5,2 odstotka (pet mandatov).

Zanimivo je, da se je populistični BSW, ki je bil ustanovljen januarja, zavihtel na peto mesto; na svojih prvih volitvah je tako dosegel večji uspeh kot Levica, katere vidnejša figura je bila Wagenknechtova več let.

In kako se je odrezala nemška Levica? Z 2,7 odstotka glasov so prejeli tri mandate, z enakim številom glasov pa so tri mandate prejeli tudi Svobodni volivci (FW). Tri mandate je osvojila še stranka Volt, ki je prejela 2,6 odstotka glasov.

Sledi stranka z dvema evropskima mandatoma Die Partei in stranke, ki so osvojile en mandat: Tierschutzpartei, Familie, Ekološko-demokratična stranka (ÖDP) in drugi.

Blamaža za nemškega kanclerja, njegova SPD z najslabšim rezultatom v več kot stoletju 

Nemška vladajoča koalicija je v nedeljo na volitvah za Evropski parlament doživela hud udarec. Socialdemokrati kanclerja Olafa Scholza pa so ob tem zabeležili najslabši rezultat na nacionalnih volitvah v več kot stoletju, poroča Politico. Velika izguba levo usmerjene koalicije bo najverjetneje spodbudila tudi vprašanje o stabilnosti trenutne nemške vlade.

Trenutna nemška koalicija je sestavljena iz treh strank; poleg SPD še Zelenih, ki se jim je, sodeč po volitvah, podpora zmanjšala za skoraj polovico, in FDP. Koalicija se sicer trenutno spopada z vrsto vprašanj, od stagnirajočega gospodarstva do nedelovanja azilnega sistema in vojne v Ukrajini. Ker pa se glede nekaterih vprašanj mnenja trejo tudi znotraj trojice zaveznikov, rastejo špekulacije, da bi lahko vlada padla še veliko pred načrtovanimi jesenskimi volitvami v prihodnjem letu.

Vendar pa je predstavnik nemškega kanclerja Steffen Hebestreit dan po volitvah sporočil, da Nemčija ne bo sledila zgledu Francije in razpisala predčasnih parlamentarnih volitev kljub slabemu rezultatu za vse tri stranke vladajoče koalicije. Kot je še pojasnil na novinarski konferenci nemške vlade, so naslednje parlamentarne volitve predvidene prihodnjo jesen in takrat jih nameravajo tudi izvesti, STA povzema tuje tiskovne agencije.

Nemška poslanka iz vrst AfD Alice Weidel je v nedeljo ob vprašanju novinarja, ali bi lahko rezultati vplivali tudi na prihajajoče zvezne volitve, odgovorila: "Gre za trend, za katerega verjamem, da se bo v prihodnje še dodatno razvil." Ocenila je tudi, da si Zeleni od poraza ne bodo nikoli opomogli, poroča nemški Focus.

Kljub številnim škandalom uspeh AfD-ja

V luči številnih kriz je namreč Nemčija politično krmilo obrnila proti desnici. Lars Klingbeil iz vrst SPD se sicer z navedbami Weidlove ni strinjal. Namesto tega je izrazil upanje, da bo izid volitev pretresel številne volivce, ki si bodo nato začeli prizadevati, da "nacisti" v prihodnje ne bodo več slavili volilnih uspehov. Ob tem je dodal, da je z oznako namigoval prav na AfD.

S tem se je strinjala tudi Sahra Wagenknecht, ki je dodala, da ima stranka v svojih vrstah ljudi "za katere to velja". AfD je sicer največ podpore požela predvsem v zveznih deželah nekdanje Vzhodne Nemčije. In to dasiravno se stranka spopada s številnimi tožbami in sankcijami.

Nemška notranja obveščevalna agencija je na primer podmladek AfD-ja MladoAlternativo za Nemčijo (JA) leta 2023 uvrstila na seznam skrajnežev. S tem se JA ni strinjal, da bi odstranili neželeno klasifikacijo, pa so se podali tudi na upravno sodišče. Vendar pa sodišče maja letos njihovi pritožbi ni ugodilo. Odločilo je namreč, da se jo lahko še naprej označuje kot ekstremistično, kar pa je sprožilo tudi razpravo o tem, ali bi morali skupino prepovedati.

Istega meseca je politična skupina Identiteta in demokracija (ID) v Evropskem parlamentu, domnevno zaradi sporne izjave člana AfD Maximiliana Kraha, iz svojih vrst izključila vseh devet evroposlancev te skrajno desne nemške stranke. Mesec prej pa so je v Evropi odmeval tudi nov primer vohunjenja. Zaradi slednjega so aretirali tesnega svetovalca vodilnega člana nemške AfD, ki ga sumijo vohunjenja za Kitajsko.

Prav zaradi skrajne desnice pa se je v začetku leta v številnih nemških mestih odvilo tudi več množičnih demonstracij. Slednje je takrat podprl tudi nemški kancler, na shodu pa se je pojavil še nemški obrambni minister Boris Pistorius, ki je komentiral poglede skrajno desne stranke in njihovo nasprotovanje priseljencem. "Želijo si vrnitve v temne čase rasne norosti, diskriminacije, neenakosti in nepravičnosti," je dejal konec januarja.

Krah se je sicer kljub izključitvi iz skrajno desne politične skupine ID in sporom na evropski ravni odločil ponovno kandidirati ter bil ob tem celo nosilec liste AfD. Po njegovi izključitvi so politika sicer pozivali, naj mandata ne sprejme, če bo izvoljen, pri stranki pa so se odločili celo, da Krah ne sme nastopati na predvolilnih dogodkih. 

Po uspehu nemške skrajne desnice so sicer novoizvoljeni evroposlanci stranke odločili, da Krah ne bo del njihove delegacije v Evropskem parlamentu. Kljub temu pa bo Krah še vedno evropski poslanec, prav tako ne bo zapustil AfD.

Vprašljiv pa je sicer tudi mandat drugouvrščenega na listi Petra Bystrona, ki zaradi preiskav o korupciji tako kot Krah ni smel sodelovati v predvolilni kampanji.

Kakšen bo zasuk Nemčije glede Ukrajine?

Je ključno vlogo pri uspehu strank igrala tudi vojna v Ukrajini? Politiki so po rezultatu volitev stopili v oster besedni dvoboj glede nemške in evropske podpore Ukrajini. Nekateri so poudarili, da je vojna za Nemčijo velik finančni napor. A vodja FDP Christian Lindner je poudaril, da je to denar za obrambo evropskega miru in svobode, ki se ju brani v Ukrajini.

Sahra Wagenknecht je ob tem poudarila, da bi morali premisliti o prioritetah. Milijardni znesek namreč po njenih besedah ne vključuje pomoči za begunce. Poudarja pa, da ni vse le v denarju, temveč da bi se morali zavzemati tudi za končanje vojne. "Vedno več orožja, ki ga pošiljamo na fronto, ne bo ustavilo pobojev," je dodala.

Vodja CDU Friedrich Merz se sicer z njo ni strinjal. Poudaril je, da lahko le ruski predsednik Vladimir Putin konča vojno. "Če Ukrajina odloži orožje, bo izgubljena," pa je dejal Omid Nouripour (Zeleni).

Weidlova je sicer mnenja, da Ukrajina v vojni ne more zmagati. Zato je pozvala k dialogu s Putinom. "Pogovoriti se moramo o tamkajšnji situaciji, ki postaja izjemno nevarna za celinsko Evropo. Ukrajina ne more zmagati v tej vojni, zakaj bi torej podaljševali smrt?" je vprašala. Neprimerno pa se ji zdi tudi, da se demonizira eno stran, drugo pa se zgolj hvali.