V govoru pred parlamentom in narodom je Pašinjan dejal, da bo Armenija o svoji prihodnosti odločala na referendumu šele po uradni vložitvi prošnje za članstvo v EU, kar naj bi se zgodilo "v bližnji prihodnosti", piše Euronews.
V skrbno premišljenem nizu političnih potez je armenski premier dejal, da bo njegova vlada počakala na odgovor Bruslja glede prošnje, nato razpravljala o časovnem načrtu pogajanj o pristopu k EU in šele zatem članstvo v EU ponudila na nacionalnem referendumu.
Armenija je trenutno članica Organizacije pogodbe o kolektivni varnosti (ODKB), ki jo vodi Rusija. Pred nekaj meseci so ji članice zavezništva postavile ultimat, naj izbere med nadaljevanjem članstva in samostojno potjo proti EU, o kateri bi odločali na nacionalnem referendumu.
Takrat je sicer Pašinjan pojasnil, da je za takšno odločitev še prezgodaj, saj se je Armenija soočala z obsežnimi ruskimi gospodarskimi pritiski zaradi prizadevanj, da bi se oddaljila od ruskega vpliva. Ruski predsednik Vladimir Putin je Jerevanu neposredno zagrozil z "ukrajinskim scenarijem", saj je po mnenju Kremlja članstvo v EU in ODKB nezdružljivo.
Toda v prelomnem govoru v ponedeljek je Pašinjan dejal: "Zelo bi bil vesel, če bi se organizacija odločila, da Republiko Armenijo izključi iz Organizacije pogodbe o kolektivni varnosti." Dodal je, da bi jih to vsaj osvobodilo dileme, ali izstopiti ali ne. Pašinjan je sicer jasno povedal, da bo Armenija za zdaj ostala članica ODKB, dokler izbira med zavezništvom pod vodstvom Rusije in EU ne bo postala neizogibna.
"Dve stoletji so bili armensko-ruski odnosi zgrajeni na temelju in razumevanju, da je Rusija porok varnosti armenskega naroda in armenske države," je dejal Pašinjan in opisal trenutni pogled na vlogo Rusije v prihodnosti Armenije. "Dogajanje v letih 2021, 2022 in 2023 je pokazalo, da se Ruska federacija zaradi lastnih varnostnih izzivov včasih sooča z velikimi omejitvami pri sposobnosti opravljanja te vloge," je dodal. Pri tem je imel v mislih vojne Armenije in Azerbajdžana zaradi Gorskega Karabaha, ki so se od takrat končale z zgodovinskim mirovnim procesom med nekdanjima tekmecema.
"Prav tu smo se znova soočili z dejstvom, da se nismo naučili lekcij iz svoje zgodovine," je dejal armenski premier. Podobno izjavo je že večkrat ponovil in pri tem Kremelj obtožil, da je Armenijo med zadnjim spopadom z Azerbajdžanom pustil na cedilu. Po podpisu mirovnega sporazuma avgusta 2025 sta Armenija in Azerbajdžan stopila na pot gospodarskega sodelovanja in stabilnosti, ki jo nekdanja sovražnika gradita samostojno, ob pomembnem sodelovanju EU in ZDA.
Armensko gospodarstvo je sicer še vedno odvisno od ruske energije in infrastrukture, vendar je Pašinjan v presenetljivem nagovoru pozval Moskvo, naj se odpove svoji monopolni koncesiji za upravljanje armenskih železnic, ki velja do leta 2038. S tem bi Jerevanu omogočili vključitev železniškega omrežja v mednarodne povezave, med možnimi vlagatelji pa sta Kazahstan in Združeni arabski emirati.
Rusija se je na Pašinjanove zgodovinske izjave odzvala hitro. Tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov je opozoril, da bi izstop Armenije iz ODKB lahko sprožil, kot je dejal, "globoka trgovinska nasprotja, ki bi najbolj škodovala Armeniji".
"Če Jerevan zaradi svojih nacionalnih interesov ne potrebuje več članstva v tako pomembni organizaciji za zagotavljanje regionalne varnosti, lahko svobodno sprejme ustrezno odločitev in izstopi iz te organizacije," je dejal Peskov.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.