Nov vsakdan za ženske v Ukrajini: izdelovanje molotovk in bojevanje proti agresorju

"V ukrajinski vojski služi več kot 30 tisoč Ukrajink, z vsakim dnem pa jih je še več. Številne medtem pomagajo v humanitarnih sektorjih ali pa Ukrajini pomagajo na kakšen drugačen način," je dan pred mednarodnim dnevom žena poudarila predstavnica ukrajinskega parlamenta Maria Mezenceva. Da ukrajinsko vojsko sestavlja okoli 18 odstotkov žensk, a da so ob tem še številne, ki niso uradno zabeležene, poudarja tudi predsednica Evropskega parlamenta Roberta Metsola.

"Bliža se mednarodni dan žena in z največjim veseljem bi raje govorila o drugih težavah, ki zadevajo ženske. Vendar pa naše dneve zaznamujejo bombe, rakete in streli, ki jih ruska vojska sproža nad našimi prebivalci," je dan pred 8. marcem poudarila Ivana Klimpuš-Cincadže, prav tako članica ukrajinskega parlamenta, a predstavnica politične stranke Evropska solidarnost. "Več kot 100 tisoč ljudi se je že prijavilo za obrambo države. Tudi ženske, ki so v celoti vključene v boj proti agresorju," pravi.

"Ukrajinke izdelujejo molotovko, rojevajo na železniških postajah, vsakodnevno se odločajo med življenjem in smrtjo, med odhodom in vojno," nov vsakdan ukrajinskih žensk zaobjame Metsola.

Ženske prijemajo za orožje, v napadih umirajo otroci

Da ne morejo točno določiti števila smrtnih žrtev med civilisti, ob tem poudarja. "Vemo, da jih je bilo ubitih več kot 2000, med njimi je v streljanjih in eksplozijah umrlo tudi 38 otrok. Vsaj 72 otrok pa je bilo ranjenih," našteje. "To je 38 življenj, ki ne bodo odrasla. 38 življenj, ki ne bodo dočakala uresničitve svojih sanj za prihodnost." Ob tem poudarja, da cilji ruskih napadov niso le vojaška območja, temveč tudi vrtci, šole, bolnišnice. "Obstreljujejo humanitarne koridorje, uporabljajo prepovedano orožje. Ljudje poskušajo zapustiti ta tvegana območja, vendar pa so Rusi že večkrat prekršili dogovor humanitarnih koridorjev," pravi in dodaja, da so prav ti že večkrat postali tarča napadov. 

Na prav slednje napade se je odzvala tudi poslanka stranke Holos Inna Sovsun. "Slišimo zgodbe, grozne zgodbe," je dejala ter opisala, kako je oče v bombnem napadu v Irpinu izgubil dva otroka. Tragedija, ki je že obkrožila svet, ko so ruske sile, kljub dogovorjenemu zelenemu oz. humanitarnemu koridorju, mesto napadle prav v času evakuacije prebivalcev. "Obljubili so jim varen odhod, nato pa so nad družinami, nad otroki sprožili strele. Slišala sem zgodbo očeta, ki je gledal, kako sta otroka umrla v eksploziji, posledici ruskega napada," je dejala.

A ob tem poudarja, da je to le ena med številnimi tragičnimi zgodbami, ki so od napada pred 12 dnevi zakrožile po svetu. "To je dokaz, kako nečloveški so ruski vojaki. Pripravljeni so ubijati invalide, starejše, otroke," opominja.

Ljudje ne izbirajo načina in sredstev za beg. Matere na prepolne vlake pošiljajo otroke brez spremstva. "Tudi ta zgodba, o 11-letniku, ki je sam odpotoval čez mejo, je le ena od mnogih," pravi Sovsunova. "Ljudje bežijo peš, na prenatrpanih avtobusih in vlakih. Razmere, v katerih so se znašli ti ljudje, si komaj lahko predstavljamo. In to v središču Evrope, v 21. stoletju," dodaja Klimpuš-Cincadžejeva.

Mezenceva, ki v parlamentu zastopa tudi drugo največje ukrajinsko mesto Harkov, je poudarila, da je bilo tako kot Kijev tudi slednje tarča ruskega napada od samega začetka. "Podobne prizore smo lahko videli v času druge svetovne vojne. In zgodovina se zdaj ponavlja. Ni pomembno, ali si mlad, star, član parlamenta ali navaden državljan, kateri jezikovni skupnosti pripadaš … vsi se soočamo z enako katastrofo. Gre za genocid oz. etnocid," je jasna.

Z njo se strinja tudi Klimpuš-Cincadžejeva: "Dokazano bo, da gre za genocid nad ukrajinskim prebivalstvom. Vendar pa se ne bomo vdali, bojevali se bomo do zadnjega naboja in zaščitili našo domovino."

Hvaležni za že sprejete sankcije, a 'potrebujemo več'

A tega ne morejo storiti sami, so jasne vse tri predstavnice parlamenta, ki zastopajo različne politične stranke, a v prizadevanju za zaščito Ukrajine in ukrajinskega prebivalstva zasledujejo enak cilj – zagotoviti pomoč Zahoda za boj proti ruskemu okupatorju. "Pozdravljamo že sprejete sankcije, vendar pa te niso dovolj. Potrebujemo več," poudarja ukrajinska predstavnica stranke Evropska solidarnost. "Le 15 odstotkov ruskih bank je bilo odrezanih iz Združenja za svetovno medbančno finančno telekomunikacijo Swift. A v tem združenju ne bi smela ostati niti ena sama ruska banka. Šele ko jih bodo sankcije prizadele na osebni ravni, bo prišlo do premikov," je prepričana. 

Sovsunova je države članice medtem pozvala k zamrznitvi viz vseh polnoletnih prebivalcev Rusije, razselitev otrok ruskih politikov, ki so podprli invazijo, iz držav članic ter vzpostavitvi popolne zapore zračnega prostora nad Ukrajino. Prav pri slednjem je sicer zveza Nato izpostavila, da bi lahko vzpostavitev tega v Evropi izzvalo širšo vojno z Rusijo.

"Prosimo tudi za vojaško in humanitarno pomoč, majhne stvari, ki so za nas izrednega pomena, orožje, prvo pomoč in drugo," je naštela tudi Mezenceva, ki opozarja tudi na potrebo po psihološki pomoči. "Celotno dogajanje ima na prebivalstvo hude psihološke posledice. Nekateri vojno zdaj doživljajo že drugič v svojem življenju," poudarja.

"Prosim, prosim pomagajte nam rešiti ukrajinska življenja in življenja naših otrok. Potrebujemo več sankcij zoper Rusijo," je v javljanju v Evropski parlament pozvala predstavnica stranke Holos.

'Sprejeti moramo, da je Putin v resnici Hitler našega časa'

"Vsak, ki spoštuje naše vrednote in človekove pravice, osnovno pravico do življenja, bi moral lobirati za pomoč Ukrajini. Ne bomo se vdali, zaščitili bomo Ukrajino, a pri tem potrebujemo pomoč," dodaja Klimpuš-Cincadžejeva, ki poudarja, da ne gre le za vojno proti Ukrajini. Prepričana je namreč, da je za celotnim dogajanjem veliko širša agenda ruskega predsednika Vladimirja Putina. "Borili se bomo tudi za Zahod, za Evropo. Kdor verjame, da se bo ruska vojska ustavila pri Ukrajini, se moti," je jasna.

"Naslednja bo lahko Poljska, Moldavija ter druge države," našteje tudi Sovsunova, ki je kritična nad odzivom Zahoda. "Sprejeti moramo, da je Putin v resnici Hitler našega časa," pravi, saj da se lahko le s sprejetjem tega s to resničnostjo tudi spopademo. 

Ob tem dodaja, da iz Hersona že prihajajo tudi poročila o spolnem nasilju. "Tega sicer ne moremo ne potrditi ne zanikati. Resnično upam, da se to ni zgodilo, vendar pa tega področja nimamo pod nadzorom, zato bomo informacije lahko najverjetneje preverili šele, ko bo ukrajinska vojska znova prevzela nadzor nad mestom," pojasnjuje.

Mezenceva medtem dodaja, da so zagnali tudi posebno omrežje podatkov, v katerem zbirajo vse podatke o zločinih zoper človeštvo, ki se dogajajo v Ukrajini. "Zbrali bomo vse te podatke in zagotovili, da bodo zločini kaznovani," zagotavlja.