Nov sveženj sankcij proti Rusiji prvič vključuje tudi ukrepe proti Iranu

Evropska unija v luči obletnice začetka ruske invazije na Ukrajino 24. februarja še krepi pritisk na režim ruskega predsednika Vladimirja Putina, ki "bije brutalno vojno na bojišču" in hkrati "cilja civiliste". "Agresor mora za to plačati," je ob predstavitvi desetega svežnja sankcij danes dejala predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen.

Kot je dejala, nov sveženj ukrepov, vreden 11 milijard evrov, vključuje prepoved trgovanja in nadzor izvoza tehnologije v Rusijo. Evropska unija je doslej sprejela devet svežnjev sankcij proti Moskvi zaradi njene agresije nad Ukrajino.

Nov sveženj ukrepov vključuje nadaljnjo prepoved izvoza v vrednosti več kot enajst milijard evrov, da bi rusko gospodarstvo prikrajšali za kritično tehnologijo in industrijsko blago. Sankcije so usmerjene v blago, ki ga Rusija potrebuje in ga ne more dobiti preko tretjih držav, je v izjavi pojasnila predsednica komisije.

Gre za elektroniko, specializirana vozila, strojne dele ter rezervne dele za tovornjake in reaktivne motorje. Sankcije se nanašajo tudi na blago za gradbeni sektor, ki ga je mogoče uporabiti za rusko vojsko, denimo antene in žerjavi.

Komisija predlaga tudi dodatne omejitve izvoza blaga z dvojno rabo in napredne tehnologije. Omejitveni ukrepi se nanašajo na 47 novih elektronskih komponent, ki se lahko uporabljajo v ruskih oborožitvenih sistemih, vključno z droni, raketami in helikopterji, kot tudi na posebne redke zemeljske materiale in toplotne kamere.

"S tem smo prepovedali vse tehnološke izdelke, ki jih najdemo na bojišču," je dejala von der Leyen, ki je predlog desetega svežnja sankcij pred tem danes predstavila v Evropskem parlamentu v Strasbourgu.

Sankcije preprečujejo, da bi izdelki prišli do Rusije po drugih poteh

V EU želijo tudi preprečiti, da ti izdelki ne bodo prišli v ruske roke po drugih poteh. Zato komisija prvič predlaga sankcioniranje pravnih oseb iz tretjih držav, in sicer iranskih pravnih subjektov, vključno s tistimi, ki so povezani z Iransko revolucionarno gardo.

Rusija namreč na bojiščih v Ukrajini uporablja tudi drone iranske izdelave. "Iranska revolucionarna garda Rusiji zagotavlja brezpilotna letala shahed za napad na civilno infrastrukturo v Ukrajini," je opozorila von der Leyen.

Evropska komisija zato režimu EU za blago z dvojno rabo dodaja sedem iranskih pravnih oseb, za katere velja popolna prepoved prodaje občutljivih izdelkov Rusiji. Kot je ob tem poudarila, so pripravljeni na seznam uvrstiti dodatne pravne subjekte iz Irana ali drugih tretjih držav, ki Rusiji zagotavljajo občutljivo tehnologijo.

Komisija predlaga tudi sankcioniranje 'Putinovih propagandistov'

Sankcije so usmerjene tudi v ruski propagandni stroj. Ruski predsednik Putin "bije vojno tudi v javnem prostoru, z armado propagandistov in dezinformacijskih mrež, ki širijo strupene laži, da bi polarizirali naše družbe", je dejala von der Leyen.

Zato pri komisiji predlagajo sankcioniranje "Putinovih propagandistov" kot tudi vojaških poveljnikov in političnih voditeljev in odločevalcev, med njimi tudi visokih vladnih uradnikov in poslancev. Predlog vključuje tudi razširitev sankcij na t.i. sodnike v štirih nezakonito priključenih ukrajinskih regijah Lugansk, Doneck, Herson in Zaporožje.

Na seznamu predlogov za uvedbo sankcij je tako skoraj sto dodatnih posameznikov in pravnih oseb zaradi njihove vloge pri spodkopavanju suverenosti in ozemeljske celovitosti Ukrajine.

Ukrepi so usmerjeni na tiste, ki so vpleteni v ugrabitve, deportacije in prisilne posvojitve ukrajinskih otrok v Rusijo, in tudi na tiste, ki omogočajo ropanje ukrajinskih virov, je v skupni izjavi s von der Leyen dejal visoki zunanjepolitični predstavnik EU Josep Borrell.

"Zdaj imamo v veljavi najostrejše sankcije, kar jih je kdaj uvedla Evropska unija. In zagotoviti moramo, da se dosledno izvajajo," je še poudarila predsednica komisije. Zato predlog desetega svežnja sankcij vključuje tudi nove ukrepe za preprečevanje izogibanja sankcijam.

Podporo Ukrajini 'dokler bo treba' obljubil tudi Šarec

"Slovenija bo Ukrajini - dokler bo to treba - zagotavljala humanitarno, materialno, finančno in vojaško pomoč. Ohranjati moramo enotnost in nadaljevati s stalno podporo," je na torkovem srečanju kontaktne skupine za podporo Ukrajini pod vodstvom ZDA poudaril Šarec, so sporočili z obrambnega ministrstva.

Glede izjav premierja Roberta Goloba na vrhu EU konec preteklega tedna, da so zdaj za vojaško pomoč Ukrajini na vrsti velike članice EU in da Slovenija lahko malo počaka, je Šarec danes na novinarski konferenci v Bruslju dejal, da se predsednik vlade odziva na dnevne razmere, ki pa se v zvezi z vojno v Ukrajini spreminjajo tudi iz dneva v dan.

Nadaljnja pomoč Slovenije bo po ministrovih besedah odvisna od tega, kako se bodo dogodki odvijali in kaj lahko Slovenija prispeva.

Poudaril je, da je doslej darovala veliko neubojne opreme, med drugim reševalna vozila, na zdravljenje pa je sprejela dva ukrajinska ranjenca. Poleg tega pomoč nudi prek Ustanove za krepitev človekove varnosti - ITF.

"Poslali smo tudi že nekaj opreme za razminiranje, ki bo še bolj prišla do izraza po koncu vojne. Takrat bo Slovenija zagotovo tudi zelo aktivna, imamo veliko izkušenj in jih bomo s pridom uporabili tudi v Ukrajini," je Šarec povedal po koncu dvodnevnega zasedanja obrambnih ministrov Nata, na katerem so v torek govorili o nadaljnji podpori zahodnih zaveznic Kijevu.

EU sankcije napovedala že prejšnji teden

Predsednica Komisije je že prejšnji teden ob obisku ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega v Bruslju napovedala, da bo v prihodnjih dneh predstavila nov sveženj sankcij proti Rusiji, ki bo vključeval dodatne prepovedi izvoza v Rusijo.

Von der Leyen je nastopila na plenarnem zasedanju Evropskega parlamenta pred skorajšnjo obletnico ruske agresije nad Ukrajino 24. februarja v razpravi, v kateri skupaj s poslanci govorijo o tem, kako naj EU pomaga Ukrajini. V svojem govoru je opozorila, da se eno leto od začetka ruske invazije pogumen ukrajinski narod še naprej zoperstavlja "perfidnim načrtom" ruskega predsednika Vladimirja Putina, Rusija pa da se je povsem odtujila od Evrope in je osamljena na svetovnem prizorišču.

"Putin je želel razbiti evropske sanje Ukrajine. Danes se Ukrajina premika proti Evropski uniji hitreje in odločneje kot kdaj koli prej," je dejala. Pri tem je znova izrazila podporo Ukrajini in pozdravila njena prizadevanja za članstvo v EU. Kot je dejala, moramo "zgraditi most upanja za ljudi v Ukrajini, od grozot vojne do boljše prihodnosti med nami".

Borell  je kot zelo naivne je označil pozive k ustavitvi vojaške pomoči Kijevu, češ da bo to skrajšalo vojno in prej doprineslo k miru. "Še naprej moramo vojaško podpirati Ukrajino, še bolj, kot smo to počeli doslej". "Da bi dosegli mir, morate najprej zmagati v vojni. Hkrati pa je treba vložiti vse potrebne diplomatske napore," je dodal in se zavzel za okrepitev diplomatskih prizadevanj.

Kot je še dejal, bo kmalu prosil generalnega sekretarja ZN Antonia Guterresa, naj začne, če želi, postopek posredovanja. Vsi dosedanji pogovori med stranema so namreč propadli, ker želi Putin nadaljevati vojno, dokler ne doseže svojih vojaških ciljev, je pripomnil.

Po Borrellovem prepričanju je treba misliti tudi na obdobje po vojni in o obnovi Ukrajine. Tukaj mora svojo vlogo odigrati Evropa. "V Rusiji bomo verjetno potrebovali nove voditelje, ki bodo pripomogli k spravi in skupni prihodnosti, kot se je to zgodilo v Evropi po drugi svetovni vojni," je še dejal visoki zunanjepolitični predstavnik EU.